Zakaj je mogočen in najbolj znan sultan dal zadaviti svojega najboljšega prijatelja?

Pargali Ibrahim-paša se je v zgodovino zapisal kot eden najvplivnejših velikih vezirjev Osmanskega cesarstva. Kot poroča hrvaški portal Index, je Ibrahim za seboj pustil neizbrisen pečat, saj njegova življenjska pot vključuje velike vojaške uspehe in smrtonosne dvorske spletke. Rodil se je kot kristjan v grškem obalnem mestu Parga. V mladosti so ga osmanski naborniki ugrabili prek sistema "krvnega davka", ga spreobrnili v islam in kot sužnja prodali v Maniso. Tam je spoznal mladega Sulejmana, takratnega guvernerja mesta. Hitro sta spletla tesno prijateljstvo, ki je Ibrahimu odprlo vrata do neverjetne moči. Ko je Sulejman leta 1520 prevzel oblast in postal sultan, je Ibrahim naglo napredoval. Od sokolarja in upravitelja sultanovih soban se je leta 1523 povzpel vse do položaja velikega vezirja.

Usodni spopad z vplivno Hurem

Njegov položaj na dvoru je dodatno utrdila poroka s sultanovo sestro Hatidže. Ibrahim je uspešno vodil številne vojaške pohode, osvojil Beograd in Rodos ter sklenil pomemben trgovski sporazum s Francijo. Kljub vsem uspehom pa si je na dvoru nakopal močne sovražnike. Največjo grožnjo mu je predstavljala Sulejmanova žena Hurem. Ta je na prestolu želela videti svoje sinove, medtem ko je Ibrahim podpiral Mustafo, sina sultanove prve žene Mahidevran. Hurem je spretno pletla spletke in sultana prepričala, da Ibrahim postaja preveč ambiciozen. Kaplja čez rob je padla med vojno s Perzijo, ko se je Ibrahim v nekem uradnem pismu podpisal kot "serasker-sultan". Sulejman je to potezo razumel kot neposredno grožnjo svoji oblasti in avtoriteti.

Svilena vrv in neoznačen grob

Sulejman je nekoč Ibrahimu obljubil, da ga ne bo nikoli ubil, dokler bo sam na oblasti. Da bi to obljubo zaobšel, je pridobil posebno versko odločbo oziroma fatvo, ki je usmrtitev upravičila. Sultana so premagali politični pritiski, zato je 14. marca 1536 svojega dolgoletnega prijatelja povabil na večerjo v palačo Topkapi. Po obroku so Ibrahima napadli in zadavili s svileno vrvjo. To nalogo so po navadi opravili nemi služabniki, saj so s tem preprečili prelivanje krvi visokih uradnikov. Naslednje jutro so stražarji našli njegovo truplo s sledovi boja, kar dokazuje, da se je pred smrtjo močno upiral. Ibrahim-paša je umrl krute smrti, pokopali pa so ga v neoznačen grob v Galati. S tem dejanjem so ga simbolično izbrisali iz javnega spomina.