Zakaj demografski sklad zamuja

Zamujanje z ustanovitvijo rezervnega demografskega sklada ne vznemirja več le stranke upokojencev Desus, Zveze društev upokojencev (ZDUS) in sindikatov, cincanja je dovolj, so bili odločni v soboto tudi v SD. Po pokojninskem zakonu bi bil moral demografski sklad, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ki naj bi v prihodnje pokrival del primanjkljaja v pokojninski blagajni, zaživeti že lani, po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) pa vsaj do konca lanskega leta, a se to ni zgodilo. Po julijskih napovedih, da bo ministrstvo za finance vendarle predstavilo koalicijsko usklajen predlog zakona, ki mu je bil zdaj že bivši finančni minister

Dušan Mramor

sprva precej nenaklonjen, se je po njegovem odstopu spet vse ustavilo. Prvak Desusa

Karl Erjavec

je po četrtkovem srečanju z novo finančno ministrico

Matejo Vraničar Erman

sicer povedal, da so se dogovorili o postopku sprejemanja zakona o demografskem skladu - besedilo naj bi uskladila skupina ekspertov, vsaka koalicijska stranka bo predlagala dva - in napovedal, da bo ministrica na današnjem koalicijskem vrhu k temu pozvala vse stranke. Spomnimo: te so tudi v koalicijski sporazum zapisale, da bo sklad ustanovljen do 30. junija 2015.

To ni stvar ene ali dveh političnih strank

"To ne more biti projekt ene ali dveh strank, ampak vlade in vseh nas, ki smo usodno zainteresirani in odgovorni za to, kaj se bo zgodilo s pokojninami čez deset ali dvajset let," pa poudarja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Dušan Semolič.

Problematika demografskega sklada se po njegovem prepričanju tiče vseh, tudi zaposlenih, mladih in študentov. Spomnil je še na obljubo predsednika vlade

Mira Cerarja

konec julija, da bodo socialni partnerji sodelovali pri nastajanju zakonov, ki so pomembni za vse. In zakaj demografski sklad potrebujemo? Višina denarja, ki ga v pokojninsko blagajno letno prispeva proračun, se je od leta 2007 podvojila na okoli 1,2 milijarde evrov letno. Glede na slabe demografske obete bo razlika med zbranim denarjem s prispevki in izdatki pokojninske blagajne za pokojnine vse večja, zato bo treba za dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema nujno zagotoviti še dodatne finančne vire. Najbolj krizna leta nas čakajo že čez dobro desetletje, med letoma 2030 in 2060, ko naj bi po napovedih demografov imeli več upokojencev kot delovno aktivnih. Časa torej ni več veliko, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki za pokojninske sisteme, saj bodo deset let ali celo več morala biti sredstva sklada nedotakljiva, torej iz njega ne bo mogoče črpati denarja.
"Ne gre za 'eksotiko', ki smo si jo izmislili pri nas, kot so nam dolgo očitali. Rezervne demografske sklade imajo že številne države. V Franciji podoben sklad upravlja kar 36 milijard evrov premoženja. Financiral se je iz presežkov pokojninskih skladov, s socialnim davkom na nepremičnine, z odprodajo državnega premoženja, z neposrednimi prilivi iz državnega proračuna. Pri nas smo se zbudili nekoliko pozno, ko je premoženje, ki so ga ustvarile pretekle in naša generacija, v večji meri že olastninjeno," poudarjajo v ZDUS.

Kje do dodatnih finančnih virov

Na seznamu državnih podjetij, od prodaje katerih naj bi šel v sklad del kupnine, jih je veliko že prodanih. Nimamo pa nafte, od prodaje katere se denimo polni norveški demografski sklad, ali presežkov preveč vplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki se na Švedskem stekajo v tamkajšnji demografski sklad. In kako naj bi bilo pri nas? Kapitalska družba (Kad) bi se preoblikovala v ta sklad, a tudi v Kadu še ne vedo, kaj bi to pomenilo za njih v organizacijskem smislu, niti ne, kaj bo z naložbami, ki jih upravljajo. Za zdaj je znano le, da bo na sklad prenesena okoli milijarda evrov Kadovih naložb, a to ne bo dovolj. Za demografski sklad bo treba poiskati še druge trajne finančne vire, s katerimi se bo napajal. Zakon o SDH predvideva, da bi na demografski sklad prešel še 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov, poleg tega bi mu pripadla še desetina kupnin od prodaje premoženja. V sklad naj bi se stekal tudi del trošarin za alkoholne in tobačne izdelke in koncesij.

Demografski sklad mora biti avtonomen

"Sklad naj bi se napajal tudi od dividend družb v državni lasti, a kolikšen bo ta odstotek, še prav tako ni znano. Med trajnejšimi finančnimi viri se omenja tudi delež denarja, ki ga bo država zbrala z davkom na nepremičnine, a tega še nimamo. Možnosti pa je še več: denimo delež od vodnih koncesij, določen odstotek BDP. Osebno menim, da bi se sklad lahko napajal tudi z deležem od cene elektrike," razmišlja

Lučka Böhm

iz ZSSS. Sindikati pa vidijo možnost tudi v dvigu prispevne stopnje za delodajalce, ki je bila 1996. leta začasno znižana, in tako smo edina država v Evropi, kjer delodajalci v pokojninsko blagajno vplačujejo pol nižje prispevke kot zavarovanci.

Anton Rop

, ustanovitelj Kada in poznavalec pokojninskih sistemov, poudarja, da mora biti demografski sklad avtonomen in neodvisen, sicer bo postal lahek plen lobistov. Avtonomen do prejemnika sredstev, torej Zpiza, saj se le tako prepreči neposredno poseganje izvajalca pokojninskega zavarovanja v premoženje sklada. Hkrati mu je treba zagotoviti neodvisnost od političnega vpliva in Slovenskega državnega holdinga, saj mora biti denar iz sklada namenjen izključno financiranju pokojninskega sistema. Zaradi slabih izkušenj pri upravljanju državnega premoženja bo treba nad poslovanjem sklada zagotoviti tudi dober nadzor.