Ena od novic, ki so odjeknile sredi decembra, je bila, da francoska bančna skupina Société Générale - nedavno se je s prodajo SKB banke madžarski OTP umaknila iz Slovenije - združuje mrežo drobnoprodajnih bank z mrežo hčerinske družbe Crédit du Nord. Cilj? Kot je pisal Financial Times, znižanje stroškov za 350 milijonov evrov v naslednjih štirih letih, do 2025. pa še za dodatnih 100 milijonov. Govorimo o bančni skupini, ki ima skupaj strank za petkratnik prebivalstva Slovenije. V drugem četrtletju leta 2020 je pridelala 1,26 milijarde evrov izgube. Koliko delovnih mest bo odneslo, še ni znano.
Zgodba evropskega bančnega velikana nastavlja okvir, ki globalno in lokalno narekuje preoblikovanje bančnih poslovnih modelov in spreminja tudi mrežo poslovalnic in bankomatov. Kar najbolj in najprej udarja ljudi na periferiji in krepi njihovo odrezanost od temeljne infrastrukture. O tem smo v slovenskih primerih že pisali. Specifika tukajšnjega trga je ob tem še majhnost, bančništvo pa posel ekonomije obsega. Začetek januarja je prinesel enega zadnjih korakov največje poosamosvojitvene bančne konsolidacije: nekdaj državni Nova KBM in Abanka sta po pravni združitvi spojili še informacijske sisteme in produkte. Nekatera bančna delovna mesta so v Sloveniji začela usihati še pred kontroverzno sanacijo leta 2013, a združitev tako velikih bank bo ob siceršnji transformaciji delovnih procesov in avtomatizaciji letos številke gotovo dvignila nad običajno letno mero. Ameriški sklad Apollo, ki je na slovenski trg z EBRD prišel leta 2015, je dinamiko dogajanj zelo pospešil: spojili so Novo KBM in PBS, kupili Abanko, Summit Leasing in slovenski del banke Raiffeisen/KBS. NLB je dobila bolj neposredno konkurenco. Ker prostora za širitev doma ni več veliko, možnosti za rast išče na Balkanu.
Slovenske banke so danes s posojili bistveno manj izpostavljene od gospodarstva kot ob krizi leta 2008, vsota prihrankov prebivalstva, predvsem v depozitih, pa raste. Podjetja so, podučena s kriznimi lekcijami, razpršila finančne vire. NLB kot prva uvaja ležarine oziroma kazenske obresti za povprečna mesečna stanja nad 250 tisoč evrov tudi za fizične osebe. Bančništvo je le ena od panog, ki morajo preživeti v okoliščinah nove tehnološke, digitalne realnosti; stroškovni pritisk, ki ga ob nizkih maržah, obrestih stopnjujejo lastniki zavoljo ohranjanja profitabilnosti, in pospešek trendov tako imenovane industrije fintech (Financial Technology), s katero se potrošniki vse bolj selijo na splet, je zaostril še covid-19. Bolj kompleksna so vprašanja varnosti digitalnega poslovanja, višje zahteve po finančni pismenosti. Banke so v območju evra veliko ostreje regulirane v primerjavi z obdobjem padca banke Lehman. A (post)virusni čas bo gotovo v perspektivi - slika bo jasnejša šele, ko se bodo ukrepi državnih intervencij med okrevanjem umikali in bodo številna podjetja ostala brez pomoči - povečal tveganja in deleže slabih posojil. Trg bo v naslednjih letih zahteven, izzivov bo veliko, za Slovenijo je bistvena razlika od bližnje preteklosti še, da je državno lastništvo v bankah zdaj le še minimalno, kar pomeni, da bo okoli njih bistveno manj političnih plenilcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
