Sezona, zasnovana na stiku teatra s filmom v SMG, je presenetljivo kulminirala s predstavo, povezano z mojstrom suspenza in še marsičesa pionirskega v filmski umetnosti. V zadnjih letih je bilo kar preveč - zlasti filmskih - eksploatacij lika in dela Alfreda Hitchcocka, ki so mejile že na obsedenost. Človek, ki je izjavil: "Moja ljubezen do filma je močnejša od kakršnekoli morale", je s svojo voajeristično fantazijo postal provokativna tema pop kulture in najresnejših filozofskih diskurzov. Da je umore snemal, kot da bi bili ljubezenski prizori, in ljubezenske prizore, kot da gre za umore, je samo ena od razvpitih značilnosti njegovega filmanja. "Moji umori so vedno lepi primeri diskretnosti in dobrega okusa," je menda izjavil svojim cenzorjem. Toliko nefilmskega je povezanega z njim, da je naslov nove predstave vzbujal prej utrujeno naveličanost kot pričakovanje novega.
