Z vsakim novim brezplačnikom nas je manj

Berem, da bo po novem letu v Mariboru začel izhajati nov brezplačnik. Namreč tiskani. Tak, ki ga bodo poštarji in/ali raznašalci metali v nabiralnike.

Grožnja in nelojalna konkurenca?

Prava reč. En medij gor ali dol. Zadeva niti ne bi bila vredna pozornosti, če ne bi bila napovedana kot časopis, ki da bo po zaslugi kitajskega podjetja - oziroma kapitala in znanja, če je to dvoje za pripravo in lansiranje novega medija danes sploh še potrebno - prinašal "dobre in pozitivne informacije".
Brezplačniki smo rekli neplačljivim tiskanim časopisom, ki so živeli od reklam in od tega, da so jih distribuirali v vsak kaslc ali nastavljali na vsakem vogalu. Pred kakšnimi desetimi, petnajstimi leti je to bil trend, ki seveda ni mogel mimo Slovenije. Ljudje iz tradicionalnih medijev smo se nad njimi zgražali, saj smo v tem videli grožnjo za novinarske standarde, predvsem pa nelojalno konkurenco plačljivim (takrat še samo tiskanim) medijem. Ker novinarsko delo pač nekaj stane, ne.

Pa še ta neslavna fama

Če danes pogledamo nazaj, lahko rečemo, da so tudi brezplačniki prispevali svoje k eroziji medijev, kakršne smo nekoč poznali. Sinergično z internetom oziroma družbenimi omrežji so sesuli ritualnost konzumacije časopisov, bralsko zvestobo določenim blagovnim znamkam in pripravljenost publike, da za informacije pač plača vsaj nekaj drobiža. V poslovnem smislu pa so vsaj v Sloveniji tudi pomembno pripomogli k temu, da je brezplačnost postala prevladujoči poslovni model in da sta oglasni čas in prostor izgubila vsako realno vrednost. Precej pa so prispevali tudi k temu, da je novinarski poklic postal nevreden zaupanja in gledan postrani, če že ne nesmiseln, ter obsoleten in prekaren.
Slovenskih brezplačnikov pa se drži še ta neslavna fama, da so vedno imeli in imajo še danes nekaj za bregom. Neko politično agendo. Brezplačnost informacij kot poslovni model praviloma izvira iz posplošenega, nereflektiranega, nedefiniranega nezadovoljstva, ki je ponavadi politično. Brezplačniki rastejo iz nezadovoljstva s selekcijo vsebin in informacij samih, iz razočaranja nad profesionalizmom, iz moralne zgroženosti nad mnenji, stališči, vrednotami, iz nestrinjanja s politično orientacijo in iz občutka, da se nekomu - nam, našim, somišljenikom, ponižanim in razžaljenim, tako imenovanim drugorazrednim - dogaja krivica.

Neproduktivno nezadovoljstvo

Problem pa je seveda v tem, da to nezadovoljstvo ni produktivno. Nekoč smo verjeli, da je nezadovoljstvo gonilo napredka. Da stvari poganjajo naprej ljudje, ki hočejo delati in ustvarjati nekaj boljšega. Ravno brezplačniki pa so dokaz, da ni tako. Pa ne samo brezplačniki. Vsi novi mediji nastajajo zato, ker je nekdo nekje bil nezadovoljen z obstoječimi razmerami in je hotel narediti nekaj boljšega in drugačnega. Pa mu/jim ponavadi ne uspeva. V večini primerov vse skupaj izpade še slabše kot tisto prej, kar je motiviralo nov poskus. Slovenski mediji so se zaciklali v vrtoglavo spiralo nazadovanja, njihovi bralci, gledalci, uporabniki pa v potrošniško brezbrižnost, ne da bi opazili, da je to vedno manj to, česar so bili nekoč navajeni in kar je veljalo za standard. Danes je pač vse možno in dovoljeno.

Prevrednotenje vrednot

Iz napovedi novega mariborskega brezplačnika smemo sklepati, da bo vsebinsko privržen tej ne novi, naivni domnevi, da je poslanstvo medijev prinašanje dobrih, razveseljivih, prijetnih, pozitivnih, neproblematičnih informacij. To je seveda ena skrajnost. Druga pa je, da je treba vse porušiti ali vsaj prevrednotiti.
Za to pa so seveda večji mojstri od Kitajcev člani SDS - ki imajo tudi največ izkušenj z brezplačniki. Razen medijskih insiderjev se danes nihče več ne spomni njihovega Ekspresa in Slovenskega tednika. Pa nič zato. Danes ima SDS televizijo in spletni portal, ki nista nič drugega kot poslovno in politično upgradana brezplačnika.
Nas profesionalce bi to moralo spametovati. Z vsakim novim brezplačnikom nas je manj. Zaenkrat nam ne preostane drugega, kot da brezplačnike podcenjujemo ali celo preziramo - vendar se moramo zavedati, da Kitajci in SDS delajo nam v škodo.