Z morja z bleščečim nasmehom

Ekspresno rešujemo najtežje primere. "Lepi zobje brez pretiranih stroškov." "Zagotovljen brezplačni apartma in večerja v restavraciji, medtem ko čakate na zobe." "Vešče roke naših stomatologov vam lahko v 24 urah nadomestijo vse zobe." "Svetovni standard - hrvaške cene!" Hrvaški zobozdravniki na veliko oglašujejo v slovenskih medijih, za slovenske zobozdravnike velja prepoved tovrstnega oglaševanja.
Hrvaška je eksplodirala z dentalnim turizmom, Italijani, Avstrijci, Nemci, Britanci in Slovenci, poročajo hrvaški časniki, so naskočili zobozdravstvene klinike. Ni lepšega kot skočiti na morje in se vrniti rjav in z bleščečim nasmehom, dvakrat ali celo štirikrat cenejšim, kot se da dobiti doma! Reška Rident in Dentavitalis, zagrebški Ars Salutaris, Implant center Martinko, Arena, Dental studio Vukić pa spet reška Orta Nova, Dubravica iz Vodic ... to so imena stomatoloških klinik, ki se izgovarjajo s spoštovanjem, ker promet merijo v krepkih milijonih kun. V njihovi senci je na stotine majhnih, ki se gredo dentalni turizem.
Večina znancev, ki so si zobe urejali na Hrvaškem, se je ustavila v zobozdravstvenih ordinacijah tik za mejo. Ceniki, na katerih so primerjave cen storitev v Sloveniji in pri njih, so bili vabljivi. Največkrat pa tudi zavajajoči. V rubriki "Cena v Sloveniji" so skorajda brez izjeme vpisane cene storitev ljubljanskih ordinacij, ki so z redkimi izjemami daleč najvišje pri nas.
Izkušnje so dobre in slabe. Poznam ljudi, ki so s storitvami pri sosedih zadovoljni, in takšne, ki pravijo: "Nikoli več."

V Avstriji ti reklama nič ne prinese

Zobozdravstvo je pri nas že dolgo skoraj povsem iztisnjeno iz javnega sistema financiranja. Glede na število zobozdravnikov čakalnih dob ne bi smelo biti, pravi Mira Borko Prelog, dr. dent. med., zasebna zobozdravnica koncesionarka iz Gornje Radgone. Pa so. "Izvirni greh je v tem, da nam zdravstvena zavarovalnica ne odobrava programov. Pacientom obljublja velik nabor pravic, denarja zanje pa ne nameni. Za predolge čakalne dobe nismo krivi zobozdravniki, ampak sistem, ki so nam ga vsilili, in iz leta v leto je slabše."
Od začetka so njeni pacienti tudi Avstrijci. "V Avstriji ti reklama nič ne prinese, kajti avstrijski pacient ne bo nikoli nanjo nasedel tako kot mi na hrvaške. Najprej pride na pogovor in ga podrobno zanima, s kakšnimi materiali delam, kako delam, kakšni so postopki ... In vse si zapiše, kasneje pa tudi preveri na spletu, vidim. Jaz naše ljudi že 25 let vzgajam, da so to stvari, ki jih morajo zanimati, pa nimam dosti uspeha. Avstrijski pacient se bo najprej odločil za minimalni zobozdravstveni poseg, za kakšno zalivko denimo, in če bo zadovoljen, ga imaš. Dobro reklamo si lahko narediš samo z delom, ne z obljubami o ekspresni sanaciji zob in še bolj ekspresni izdelavi protetičnih nadomestkov. Ko pacientu opravim storitev, dobi račun in z njim uveljavlja povračilo denarja v svoji zdravstveni zavarovalnici, ki mu vrne 45 do 65 odstotkov, odvisno od tega, koliko denarja je že porabil. Pacientu vrnejo račun, potem pa ga tudi po treh ali celo petih letih pokličejo na kontrolo in preverijo, ali je bila storitev tako kakovostno opravljena, da upraviči refundirani račun, in tudi, ali pacient zobe in protetični izdelek neguje po navodilih zobozdravnika, kar je pri nas tako največji problem. Ko sem pričela ordinacijo, je avstrijska zdravstvena zavarovalnica dolgo časa kontrolirala skorajda vsak moj račun. Tam imajo zavarovalnice svoje zobozdravstvene ambulante, v katerih preverjajo zobozdravstvene storitve zavarovancev, mi pa imamo administrativne ukrepe in administrativne sankcije. Naši zdravstveni zavarovalnici je bolj pomembno, ali si vtaknil kartico v sistem res na 20 minut. Da ne izgubljam besed o administraciji, ki so nam jo obesili, kajti zobne asistentke pri zobozdravniškem stolu skorajda več ne vidim; že samo da s kartico zavarovanca vstopi v sistem, mora dvajsetkrat klikniti na miško. Direktiva, da je treba tudi za konzervativno zdravljenje voditi čakalno vrsto, je vse postavila na glavo. Skoraj vsak dan se zgodi, da katerega od naročenih pacientov ni, četudi si mu dan ali dva prej poslal SMS in ga spomnil, da je naročen. Niti ne pokliče, da ga ne bo. Ampak ti ne smeš poklicati drugega pacienta iz svoje baze, da bi prišel v tem času, ko si prisilno prost, ker s tem preskoči vrsto in sem zato lahko denarno kaznovana. Vse to in še kup drugih neumnosti povzroča vrste."

Postavite sto vprašanj

Zaradi zobnih ordinacij na Hrvaškem nima zaznavnega odliva pacientov, pravi. "Se pa zgodi, da pacientu, ki hoče implantat, povem: 'Ko boste imeli implantat, je to šele začetek. Dvakrat na leto je treba odstraniti zobni kamen, moram vas naučiti, kako se implantati čistijo, ker so zanje potrebne posebne ščetke, in če vam je bila prej predpisana higiena s tremi klicaji, bo odslej s petimi. Implantat ni nekaj, kar ti zobozdravnik 'zašraufa' in imaš zdaj celo življenje mir.' No, v takem primeru sem že slišala, da na Hrvaškem pa ne komplicirajo, in gre raje tja. Toda še noben pacient, ki je šel po implantat čez mejo, ni prinesel nikakršnega gradiva, kaj so mu sploh vsadili v čeljust, in večina jih tudi računa ni dobila. S kakšnimi materiali delajo čez mejo, sam bog ve. Natančno vem, koliko stanejo implantati priznanih dobaviteljev s certifikati, in vem, da s takšno ceno, o kateri govorijo, lahko vsadiš samo kakšno čudo iz ruskih in bolgarskih rezerv. Stroški dela so lahko nižji na Hrvaškem, pa se od naših, ki smo na periferiji, spet ne razlikujejo tako zelo, cena kakovostnih materialov pa je za oboje enaka. Po pravici povedano - poznam samo en dober stomatološki center čez mejo in deset slabih. In včasih si mislim, bog nam pomagaj, ko vidim, kaj so pacienti prinesli v ustih iz hrvaških ambulant. Zato pacientu, ki reče, da gre na Hrvaško k zobozdravniku, svetujem: 'Pozanimajte se za ceno, pozanimajte se, ali dajejo garancijo za storitve, postavite sto vprašanj in na 90 vprašanj morate dobiti dobre odgovore.'"

Prvi vtis: vau!

Eden od tistih, ki pravijo "hrvaški zobozdravniki me ne bodo več videli", je tudi Marko K. iz Maribora. Panični strah pred zobozdravnikom se je pri petdesetih že krepko poznal na njegovem zobovju. Šest zob je bilo v škrbinastem stanju, in ko se je eden povsem odlomil, je bilo konec odlaganja. "Kolega mi je takrat povedal, da je v stomatološki kliniki v Vinici na Hrvaškem v enem mesecu dobil zobe. Za dobrega jurja. No, čez dve leti so mu 'razpadli'." Torej v dobro uro vožnje oddaljeno Vinico. Prvi vtis, pravi Marko, je bil odličen. Dve ordinaciji z "vesoljsko" opremo, kirurška ambulanta, laboratorij zobnega tehnika, čakalnica, v kateri ni manjkalo Slovencev. Najprej odstranjevanje zobnega kamna, rentgensko slikanje zob, skupaj 50 evrov, pregled zastonj. Računa za opravljeno storitev ni dobil, predračun za celoten poseg je bil napisan kar na roko na kosu papirja. A alarm še ni zazvonil.
"Zobozdravnica je rekla, da bo poskusila zobe zdraviti, češ, bolje zdraviti kot puliti. In se je začelo. Vsak četrtek sem bil naročen in vsakič enako: en zob je odprla, dala zdravilo, zaprla in smo končali. 'Pridite naslednji teden.' Naslednji teden je zavrtala v drugi zob s škrbino, dala zdravilo, zaprla, pogledala prvega, ni v redu, še enkrat ... In se je vleklo in vleklo, vsakič sem pustil tam 40 ali 50 evrov, brez računa seveda ... Ne vem več, kolikokrat sem bil tam, morda 15-krat, morda 18-krat, a še zmeraj sem bil na istem kot na začetku. Ko mi je bilo res vsega dovolj in sem začel odločno spraševati, kdaj končno dobim mostiček, in sem rekel, naj mi pripravijo predračun, se je izmikala, da je cena odvisna od materiala, da težko reče, koliko ... Prav takrat se je začela begunska kriza, meje so se zaprle, na zadnjem obisku, ko sem rekel, da enostavno ne vem, kako bom zdaj lahko prihajal, mi je naredila provizorij za en zob, da vsaj spredaj nisem imel škrbine." S tem je bila hrvaška odisejada za Marka končana. Na periferiji zunaj Maribora je odkril zobozdravnika s sprejemljivimi cenami, ki mu je povedal, da prav nobenega od teh zob ni imelo smisla zdraviti, izpulil jih je in mu napravil mostiček. Zanj je plačal približno sto evrov več od vsote, ki jo je pustil na Hrvaškem.
"Prav pri tem zobozdravniku sem srečal pacienta, ki je doživel čez mejo identično zgodbo," pravi Marko.