Rozmari Petek
Skromna zasedba, včlanjena v Združenje slovensko-liechtensteinskega prijateljstva, in vitezi viteškega reda sv. Jurija iz Karantanije se intenzivno pripravljajo na prihod liechtensteinskega princa Nikolausa s soprogo. Kje ga bodo sprejeli, kam odpeljali, kje pogostili in kje bo prenočil, je že do minute natančno določeno, čeprav bo obisk šele konec avgusta. V Celju bo sprejem, sledila bosta ogled in kosilo, nato pa gala večerja v Rogaški Slatini. Ob tem naj bi se stkale številne poslovne vezi, zato člani združenja že zdaj iščejo poslovneže, ki bi bili primerni za ustanovitev slovensko-liechtensteinskega poslovnega kluba.
Princ z velikim poslovnim vplivom
Zakaj, je skoraj prvo vprašanje, na katerega naletijo. "Cilj je, da bi dežela Celjska v doglednem času postala most med deželami Alpske makroregije in Slovenije," razlago začne predsednik združenja Silvester Likar. "Alpska makroregija obrača preko 2 tisoč milijard evrov. Radi bi sem pripeljali zasebni bančni in investicijski sektor, da bo Slovenija čim bolj zanimiva za sveži kapital." Ob takšni razlagi se na prvi pogled zazdi, da se je najava prihoda princa ob tem kar nekako izgubila. A prav pri tem je vloga princa še kako pomembna. "V Liechtensteinu je 37.600 prebivalcev, prav toliko je tudi delovnih mest (tretjina prebivalcev so tujci, ki hodijo na delo v Liechtenstein). Kraljeva družina ima velik vpliv. Princ, ki prihaja sem, je njihov največji diplomat; bil je veleposlanik pri Svetem sedežu, v Evropski uniji, pri Svetu Evrope, Švici, Avstriji, njegov brat in bratov sin pa sta suverena vladarja. Liechtensteinski princi (Nikolaus ni edini) so poslovno zelo uspešni ljudje, podjetja imajo po vsem svetu. Tu vidimo veliko možnosti za krepitev sodelovanja v korist obeh držav," statusni in praktični pomen princa opisuje slovenski veleposlanik v Švici in Liechtensteinu Franc Mikša.
Celjske povezave močnejše
Avgustovski obisk bo tako prvi uradni obisk te družine na širšem celjskem področju. Mikša je princa že lani vabil v Slovenijo (sicer na Gorenjsko), a ker je princ zbolel, je obisk odpadel. Tokrat so bili bolj uspešni Likarjevi sodelavci. Morda je bila sreča povezana tudi s tem, da je prinčeva žena Margaretha najmlajša hči kneza Luksemburškega, znamenita in daleč najbolj vplivna Celjanka iz rodbine Celjskih grofov Barbara Celjska pa je bila poročena s Sigismundom Luksemburškim. Sorodstvene vezi tako princa s soprogo bolj vlečejo v Celje kot v kakšno drugo slovensko turistično destinacijo. "Povezave torej so, prav zato je še toliko bolj pomembno, da bodo prišli v to edino slovensko knežje mesto," poudarja Mikša. Da je Dežela Celjska zgodovinski biser, ki bi si zaslužil večjo prepoznavnost, že dolgo časa poudarja tudi Likar in upa, da bo obisk princa postopoma za sabo prinesel tudi večji turistični obisk iz liechtensteinsko-švicarskega območja.
Za duh vitezov in prednikov
Predvsem pa računa, da se bodo stkale poslovne vezi, ki bodo še okrepile sicer trenutno bolj skromno menjavo med državama. Zato bodo slabe štiri mesece pred prihodom princa izbirali primerne kandidate za vstop v novonastajajoči poslovni klub. V klubu želijo povezati čim več zanimivih podjetij iz obeh držav. "Da naredimo skupaj dobro podjetniško zavezništvo in da poskušamo čim bolj povezati ljudi, zgodovino, tradicijo, kulturo, izobraževanje in šport. Pa še kaj bi se lahko našlo. Možnosti za sodelovanje je ogromno," pravi Likar. Ob obisku pa Likar, ki je tudi prior viteškega reda sv. Jurija iz Karantanije, izpostavlja še, da bo s tem princ podal priznanje redu. "Viteški red izhaja iz srednjega veka, ustanovljen je bil za boj proti Turkom. Alpski kneževini Liechtenstein vlada ena najstarejših plemiških družin, so zadnja vladajoča dinastija Habsburžanov (ena veja) in je kot taka monarhija, naš viteški red pa tudi še vedno ima status suverene kneževine," sorodnosti ugotavlja vitez in prior Likar. Obisk bo tako hkrati lepa priložnost, "da se Sloveniji doda duh vitezov, duh prednikov," zaključi Likar.
