Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Ob poročilih statističnih uradov in borznih analitikov o gospodarski rasti kot pokazatelju gospodarskega razcveta Banka za mednarodne poravnave (BIS) v četrtletnem poročilu, ki ga je pravkar objavila, opozarja na pasti. Nizka inflacija kljub gospodarski rasti in vztrajanje centralnih bank pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti (z nizko obrestno mero in tiskanjem denarja) sta problem, iz katerega izhaja vprašanje za "tisoč milijard dolarjev". To je, kakšne so možnosti za izbruh nove krize, če bi centralne banke bistveno dvignile temeljno obrestno mero.
BIS navaja, da še nikomur ni uspelo ugotoviti, zakaj inflacija vztraja na nizki ravni, čeprav rast zaposlenosti ob gospodarski rasti presega pričakovanja in centralne banke namenjajo ogromne zneske denarja za spodbujanje gospodarske rasti. "Skrb vzbujajoče je, da tega odgovora dejansko nihče ne pozna," je po poročanju Reutersa ob predstavitvi poročila dejal Claudio Borio, vodja oddelka za denarno politiko in gospodarstvo pri BIS.
- Apetiti za sprejemanje vse večjih tveganj so se v poletnih mesecih zelo povečali.
- Indeks 500 največjih ameriških podjetij Standard & Poor's 500 je 15. septembra prvič v svoji zgodovini sklenil trgovanje nad 2500 točkami.
- V zadnjih desetih letih se je podvojil tudi dolg hitro rastočih držav na 11.700 milijard dolarjev.
Še bodo služili z zadolževanjem
Analitiki BIS, ki velja za banko centralnih bank, v tem poročilu ugotavljajo, da so se na finančnih trgih apetiti za sprejemanje vse večjih tveganj v poletnih mesecih zelo povečali. Znižale so se premije za tveganja, banke in druge finančne institucije so omilile pogoje za zadolževanje z izdajo obveznic, okrepili so se posli "carry trade", navaja Neue Zuercher Zeitung.
Ti posli veljajo za eno najbolj privlačnih oblik zadolževanja za špekulante. Gre namreč za to, da se zadolžujejo po nizkih obrestnih merah in sredstva nato nalagajo v naložbe z visokimi obrestnimi merami. Družbe na finančnih trgih so od poletja spet pripravljene več tvegati predvsem zato, ker menijo, da bodo centralne banke, med katerimi je tudi Evropska centralna banka (ECB), počasneje, kot je bilo pričakovati še pred počitnicami, dvigovale temeljno obrestno mero, ki je že nekaj časa na rekordno nizki ravni. To pomeni, da družbe na finančnih trgih pričakujejo, da bodo še nekaj časa dobro služile z zadolževanjem po nizkih obrestnih merah in nalaganjem v naložbe, za katere pobirajo visoke obresti.
Analitiki BIS ob tem svarijo, da so povečanje apetitov za tveganja, velika volatilnost ne samo pri delnicah, ampak tudi pri obveznicah (verjetnost, da cena v kratkem času močno pade ali zraste) ter padec tečaja dolarja v primerjavi z evrom, začetek obdobja, za katerega so značilna visoka tveganja. To dokazujejo rekordne rasti borznih indeksov. Recimo indeks 500 največjih ameriških podjetij Standard & Poor's 500 je po poročanju STA 15. septembra prvič v svoji zgodovini sklenil trgovanje nad 2500 točkami.
Vse več "zombijevskih" podjetij
Analitiki BIS v svojem poročilu nadalje opozarjajo na rast dolga po svetu. Ta se je po njihovih podatkih v prvem polletju letos pospešila. Najvišjo rast v zadnjih šestih letih je dosegel tudi produkt bančna plačilna obveza (BPO), ki so se ga po izbruhu finančne krize leta 2008 mnogi vlagatelji izogibali. Delež tako imenovanih zombijevskih podjetij (to so podjetja, ki imajo večji račun za plačilo obresti od prihodkov) že vse od izbruha krize, torej deset let, v državah z evrom raste.
"Zombifikacija" podjetij, zlasti v Evropi, ima zelo velik vpliv na gospodarsko rast, navaja Bloomberg. Nedavna študija OECD je pokazala, da bi bila v bogatejših državah, zlasti pa v Španiji in Italiji, rast produktivnosti bistveno višja, če bi bilo zombijevskih podjetij manj. Če bodo centralne banke dvignile temeljno obrestno mero, bodo ta podjetja imela težave z odplačevanjem dolga, kar lahko privede do vala bankrotov.
V zadnjih desetih letih se je podvojil tudi dolg hitro rastočih držav na 11.700 milijard dolarjev in se vse bolj približuje ravni zadolženosti industrijskih držav, še navajajo analitiki BIS. Leta 2007 je dolg hitrorastočih držav znašal 41 odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda (BDP), konec lanskega leta pa že 51 odstotkov BDP. Globalni dolg utegne biti podcenjen za okrog 13 tisoč milijard dolarjev, ker tradicionalne računovodske prakse izključujejo derivate tujih valut (to so finančni produkti, katerih odplačilo temelji na tečajih dveh ali več valut), ki se uporabljajo za zavarovanje mednarodne trgovine in obveznic v tujih valutah, so po poročanju Reutersa še opozorili v BIS.
Po poročanju Neue Zuercher Zeitung so v takšnih razmerah vsi (države, podjetja, banke in gospodinjstva) občutljivi za dvig obrestne mere. Zaradi tega je normalizacija denarne politike za centralne banke težka naloga. Analitiki BIS v tej povezavi govorijo o "pasti zadolženosti" in svarijo pred pregrevanjem. Iz bank že prihajajo svarilni signali. Razmerje med rastjo kreditov glede na gospodarsko rast je v Kanadi, na Kitajskem in Hongkongu že dosegla skrb vzbujajočo raven. Tudi v Franciji, Indoneziji, na Japonskem, v Maleziji, Mehiki, na Tajskem, v Turčiji in Švici se je na semaforju že prižgala rumena luč.
Ob tem Bloomberg spomni na besede milijarderja in znanega investitorja Warrna Buffetta, da se šele po koncu plime vidi, kdo plava nag.
