Vprašanje bralca - odgovor strokovnjaka: Ali je montažna hiša lahko podkletena?

Vprašanje:

Odločamo se za gradnjo montažne hiše, pa nas zanima, ali je lahko podkletena. Parcela, ki jo imamo v mislih, je sicer na ravnem, dobro osončena, hiše v okolici so grajene klasično iz opeke. Klet si želimo iz več razlogov, v njej bi uredili savno, utiliti in dodaten prostor za shranjevanje potrebščin. Na kaj bi morali paziti, če hočemo imeti montažno hišo s kletjo? Za koliko se približno podaljša in podraži gradnja? V katerem primeru nam gradnjo kleti absolutno odsvetujete?

Jelka, Majšperk

Odgovor:

Da, montažna hiša je lahko podkletena. V praksi to pomeni kombinacijo klasično grajene armiranobetonske kleti in nadzemnih etaž, izvedenih v sistemu lesene montažne gradnje. Pomembno pa je razumeti, da klet ni avtomatična odločitev, ampak arhitekturna in tehnična izbira, ki mora biti smiselna glede na teren, proračun in način uporabe hiše.

Če želimo klet pod montažno hišo, je prvi korak analiza parcele. Tudi če je teren raven, je treba preveriti:

• sestavo tal in nivo podtalnice,

• dostopnost za izkop in gradnjo,

• ​odvodnjavanje in hidroizolacijo,

• smiselnost razporeditve prostorov.

Pri Marlesu na takšne odločitve vedno gledamo celostno – skozi arhitekturo, konstrukcijo in dolgoročno uporabo prostora. Naša arhitekturna in tehnična ekipa pripravi koncept in preveri, ali klet dejansko izboljša funkcionalnost hiše ali pa predstavlja zgolj dodaten strošek.

Če govorimo o tehnični izvedbi, priporočamo, da je klet tlorisno usklajena z nadstropjem nad njo. Takšna rešitev omogoča bolj varne konstrukcijske detajle, jasnejše statične prenose obtežb in dolgoročno stabilnost sistema.

Gradnja kleti pomeni dodatna zemeljska dela, betoniranje, hidroizolacijo in temeljenje, zato je investicija višja kot pri hiši brez kleti. Končna razlika je odvisna predvsem od terena in zahtevnosti izvedbe.

Časovno gledano klet podaljša začetno fazo gradnje, saj je treba najprej dokončati podzemni del, šele nato sledi montaža hiše. Ko se začne montaža nadzemnih etaž, pa proces ponovno postane zelo predvidljiv. 

Gradnjo kleti odsvetujemo v primerih, ko:

• je nivo podtalnice previsok,

• je teren geološko nestabilen ali zahteva zahtevne podporne konstrukcije,

• investicija presega dejansko funkcionalno potrebo,

• kadar dodatni prostor lahko enako smiselno rešimo z drugačno arhitekturno zasnovo nadzemnega dela.

Vedno poudarimo, da klet ni nujno boljša rešitev – je pa lahko zelo smiselna, če jo narekuje teren ali način življenja družine. Če je namenjena savni, utilitiju ali shranjevanju, skupaj preverimo, ali je to najbolj racionalna rešitev ali obstaja arhitekturna alternativa.

Naj naš cilj ni zgraditi več, temveč zgraditi smiselno.