V odročni divjini Britanske Kolumbije v Kanadi so raziskovalci posneli vedenje volkulje, ki bi lahko spremenilo razumevanje kognitivnih sposobnosti divjih volkov. Posnetek, ustvarjen v okviru programa nadzora nad invazivnimi zelenimi raki, razkriva, kako je volkulja z neverjetno natančnostjo dosegla vabo v pasti za rake – tako, da jo je preprosto povlekla iz vode.
Skrivnost izginjajočih pasti
Znanstveniki so sprva opazili, da se nekatere pasti za rake, potopljene v bližnje obalne vode, pojavljajo na obali povsem izpraznjene. Ker so bile pasti običajno dobro zasidrane, so raziskovalci predvidevali, da jih je premaknil kakšen morski plenilec. Da bi ugotovili, kaj se dogaja, so maja 2024 v bližini pasti namestili kamere.
Izkazalo se je, da je “krivka” pravzaprav volkulja — in to izjemno iznajdljiva.
Natančen, premišljen postopek
Posnetki prikazujejo, kako se je volkulja približala plovcu pasti, ga zagrabila in počasi povlekla proti obali. Nato je začela pridno vleči vrv, dokler ni past v celoti potegnila iz vode. Šele potem je pregrizla mrežo, da je dosegla vabo.
Raziskovalci so opisali vedenje kot niz natančnih korakov, ki se močno razlikujejo od običajnega plenilskega vedenja volkov. Postopek spominja na uporabo orodij – nekaj, kar se pri divjih volkovih še nikoli ni dokumentiralo.
“Nisem mogel verjeti lastnim očem”
Eden vodilnih avtorjev raziskave, biološki ekolog Kyle Artelle, je priznal, da je bil ob ogledu posnetka povsem presenečen:
“Ko smo videli posnetek, smo obstali. Volk je vedel, kaj mora narediti. Razumel je, da je plovec povezan s pastjo, in jo je povlekel na obalo, da je prišel do hrane. Je izjemno inteligentno in sofisticirano bitje.”
Gre za osamljen primer ali širši pojav?
Soavtor raziskave, profesor Paul Paquet, meni, da bi lahko oddaljena naravna okolja volkov spodbujala eksperimentiranje, vendar opozarja, da ostaja nejasno, ali takšno vedenje obstaja tudi pri drugih populacijah divjih volkov. Nadaljnje raziskave bodo ključne za razumevanje, ali gre za individualno iznajdljivost ali širšo sposobnost vrste.
Odkritje daje svež vpogled v kognitivne zmožnosti volkov in nakazuje, da bi lahko bili ti plenilci veliko bolj prilagodljivi in inovativni, kot smo domnevali doslej.
