D.Ži
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗V mračnih globinah pod skoraj zamrznjenim morjem ob Antarktičnem polotoku so znanstveniki naleteli na spektakularne in skrivnostne prebivalce morskih globin. Med raziskovalno odpravo Minderoo-UWA Deep-Sea Research Centra in organizacije Inkfish, ki je potekala med decembrom 2024 in januarjem 2025, so z daljinsko vodenim vozilom posneli redke vrste lignjev – vsaka bolj nenavadna od prejšnje.
Beli ligenj z dolgimi pipalkami
Ena od opaženih vrst je bil Moratoothopsis longimana, skrivnostni globokomorski ligenj, ki ga zaznamujejo dolge, elegantne lovke in bleščeča bela barva. "O tej vrsti ne vemo veliko, a njeno ime namiguje na izjemno dolge krake. Verjetno gre za plenilca, ki lovi v srednjih globinah," so zapisali raziskovalci na Instagramu. Gre za zelo redko opažanje, ki navdušuje tako biologe kot ljubitelje globokomorskih bitij.
Prosojni ligenj s pogledom v notranjost
Na podobni globini so odkrili tudi Slosarczykovia circumantarctica, vrsto lignja s skoraj popolnoma prozornim telesom, skozi katerega so jasno vidni notranji organi, vključno s prebavnim traktom. Ima tudi izjemno velike oči, ki mu omogočajo orientacijo v popolni temi, kamor sončna svetloba ne seže.
Rdeči ligenj z ujetim plenom – in veliko presenečenje odprave
Kot največje presenečenje odprave so znanstveniki označili posnetek vrste Alluroteuthis antarcticus na kar 1500 metrih globine. Eden od raziskovalcev je ob pogledu na posnetek vzkliknil: "To je noro. Na kaj takega nismo bili pripravljeni."
Še posebej osupljiv je bil živo rdeč ligenj, ki je v lovkah držal plen – najverjetneje ostanek drugega lignja, morda celo svoje lastne vrste.
Antarktika – kraljestvo nenavadnih glavonožcev
Antarktika je dom številnim vrstam glavonožcev, od majhnega Brachioteuthisa, ki meri le 15 cm, do velikanskega Mesonychoteuthisa, dolgega tudi do 4 metre. V tamkajšnjih vodah živi tudi orjaška antarktična hobotnica, ki se skriva v hladnem, temnem okolju.
Za preživetje v ekstremno hladnih razmerah so ti organizmi razvili izjemne prilagoditve. Tako ima na primer orjaška hobotnica posebno modro kri, ki bolje prenaša kisik pri temperaturah pod ničlo.
Mnogo skrivnosti še čaka na odkritje
Čeprav znanost že pozna več deset vrst lignjev iz Južnega oceana, jih še veliko ostaja neodkritih. Zaradi oddaljenosti, ostrih vremenskih razmer in pomanjkanja dostopne tehnologije je raziskovanje teh voda dolgo ostajalo omejeno.
Vendar se z razvojem napredne podvodne opreme znanstveniki zdaj vse pogosteje podajajo v globine, ki so še pred desetletjem veljale za nedosegljive. In, kot kaže, tam spodaj še vedno mrgoli življenje, o katerem vemo zelo malo – a nas vsakokrat znova osupne.
