Bojan Bauman
Selektor Slovenije Veselin Vujović je imel v sredo na tekmi v Švici svojo predstavo. Najprej je na tribuno poslal Miho Zarabca, za katerega je še nedolgo nazaj govoril, da je njegov idol, da obožuje njegovo genialno povezovanje rokometne igre in njegove sposobnosti. Ekipo je zgradil na številnih novih obrazih. Od ekipe, ki je pred manj kot letom dni nastopila na olimpijskih igrah, so ostali le Dolenec, Gaber, Bezjak, Mačkovšek, Skok. Še bolj pa je selektor spremenil igro Slovenije, ki je zdaj kopija najboljših ekip na svetu. Osrednja pozornost je namenjena osnovni rokometni obrambi 6-0, v napadu imata glavno besedo zunanja napadalca, krila dosegajo zadetke iz hitrih protinapadov.
V Schaffhausnu so priložnost dočakali Leban, Barišič, Žabič, Verdinek. Zaupanje selektorja so poplačali s polno mero. Resda Švicarji niso niti srednje kvalitetna evropska ekipa, a žara, ki so ga novinci prinesli v reprezentanco, utrujeni standardni reprezentanti po dolgih klubskih sezonah vsekakor nimajo več. Mnogi med njimi so tudi poškodovani.
Kaj je pomembno?
V situacijah, ko ne gre vse po načrtih, je Veselin Vujović najmočnejši. To je dokazal na svetovnem prvenstvu v Franciji, kjer Slovenije nihče ni uvrščal med favorite, pa se je domov vrnila z medaljo. "Najpomembneje je, da fantje, ki prihajajo v ekipo, nimajo občutka, da jim pripadajo le epizodne vloge. Da so tukaj samo zato, ker se je nekdo poškodoval. Ne, vsi so polnopravni člani in na naslednji akciji bodo v reprezentanci tisti, ki se bodo zdaj izkazali. Če bi posamezniki prihajali kot rezerve in bi vedeli, da ob popolnem zdravstvenem kartonu nimajo možnosti za nastop, to do njih ne bi bilo fer. Nimam nobenih težav v igro pošiljati novince. Leban je že na pripravljalnih tekmah s Črnogorci igral več kot Zarabec. To mu je godilo, bil je hraber, ima tudi znanje. Fizično je odlično pripravljen in na svojih plečih zna nositi breme. To je velika stvar," je v skrivnosti igre in psihologije zašel Vujović.
Nihče ni večen
Praktično nihče nima zagotovljenega stalnega mesta v ekipi. Niti Miha Zarabec, novi član nemškega Kiela, ne. "Medtem ko je Poteko po operaciji podplata na treningih v Zrečah s fizioterapevtom opravljal rehabilitacijo, se je na parketu hotel dokazati novinec, krožni napadalec Žabič. Razbijal je, prebijal obrambo, lepo ga je bilo spremljati. Takrat sem se obrnil k Blagotinšku in na obrazu sem mu prebral zaskrbljenost. Sporočilo je bilo - panika. V tem je naša moč. Da nihče ne pride v ekipo z zavedanjem, da ga nihče ni sposoben zamenjati. Takšne razmere bi morale vladati tudi v njihovih klubih, potem bi rokometaši na vsaki tekmi grebli in si pri tem pomagali tudi z nohti. Če pogledam nazaj, dolgo se je v slovenski reprezentanci vedelo, kdo ima zagotovljeno mesto v ekipi. Drugi niso imeli nobenih možnosti, da se priključijo. In reprezentanti so na zbore prihajali sproščeni. Danes je drugače. Ko na sestanek prinesem spisek potnikov na tekmovanje, nihče ne ve, ali bo njegovo ime na njem. Vsak bo dobil priložnost, a jo mora tudi izkoristiti. Če ni tako, nove priložnosti ne bo."
