Topla sanitarna voda v gospodinjstvu je nepogrešljiva za zdravje in zagotavljanje higiene. Pri njeni porabi stremimo k varčnosti in k racionalni rabi energije za njeno ogrevanje. Pri ekonomični porabi sanitarne vode posameznik v povprečju porabi okoli 30 litrov vode na dan, kar preračunano na štiričlansko družino znaša 120 litrov. Če pa je družina manj ekonomična, številka poskoči na 300 litrov dnevno. Kot pravi Aleš Krivonog iz podjetja Seltron, se stroški ogrevanja sanitarne vode močno razlikujejo glede na količino porabljene vode in vir ogrevanja. Glede virov ogrevanja pojasni, da na trgu vlada pestra izbira. Sanitarno vodo lahko ogrevamo z električnim grelnikom sanitarne vode. V tem primeru je voda hranjena v zalogovniku manjših volumnov, v katerem je vgrajen električni grelec, ki jo nato ogreva. Obstaja tudi kombinirana izvedba z vgrajenim dodatnim izmenjevalcem, kjer je sanitarno vodo mogoče dogrevati s sekundarnim virom (kotel ali solarni sistem). Ogrevanje sanitarne vode z električnim grelnikom sanitarne vode je praviloma najmanj ekonomično, vendar je zaradi enostavnosti sistema in nizke investicije dokaj priljubljeno. Prav tako jo lahko ogrevamo z raznimi kotli oziroma generatorji energije, kot so oljni kotel, plinski kotel, električni kotel ali kotel na biomaso (peleti ali polena), kjer se sanitarna voda ogreva v ločenem grelniku sanitarne vode.
Solarni sistem ali sanitarna toplotna črpalka?
Sanitarno vodo lahko ogrevamo s toplotno črpalko, ki je lahko namenjena samo za njeno ogrevanje. Priljubljen in dokaj ekonomičen vir ogrevanja sanitarne vode je še solarni sistem. Ob tem Krivonog dodaja, da pogosto tehtamo med solarnim sistemom in sanitarno toplotno črpalko. Oba sistema uporabljata pretežno obnovljive vire za ogrevanje sanitarne vode. Prednosti solarnega sistema so minimalni stroški za električno energijo, ki je potrebna za pogon črpalk in regulatorja, mogoča je priprava tople sanitarne vode ob uporabi pretočnih grelnikov sanitarne vode, kar zmanjša problem odlaganja vodnega kamna in legionele. Če pa se odločimo za tako imenovani naddimenzionirani solarni sistem, pa lahko koristimo solarni sistem še za podporo ogrevalnemu sistemu. Za solarni sistem je še značilno, da sprejemniki sončne energije - ploščati ali vakuumski - grejejo le ob sončnem vremenu. Zato je treba za zimske mesece predvideti dodatni način segrevanja vode.
Poraba energije v odstotkih
Sanitarno vodo v gospodinjstvih praviloma segrevamo na temperaturo od 45 do 60 stopinj Celzija in predstavlja deset odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvu. V stanovanjih, kjer se za ogrevanje uporablja električni grelnik sanitarne vode, pa je lahko ta delež do dvajset odstotkov električne energije v gospodinjstvu. (vir: stat.si).
Deluje ne glede na letni čas
Z razliko od solarnega sistema sanitarne toplotne črpalke ogrevajo sanitarno vodo neodvisno od letnega časa in vremenskih pogojev. Njihova druga prednost je še v tem, da lahko z vodenim zrakom hladimo prostore, kot so shrambe ali kleti. Med enim in drugim sistemom je še ena razlika; stroški investicije so pri sanitarni toplotni črpalki nižji kot pri solarnem sistemu, medtem ko so stroški ogrevanja višji v primerjavi s solarnim sistemom. Vendar so kljub temu samo trideset odstotkov glede na stroške, če bi sanitarno vodo ogrevali samo z električnim grelnikom.
Vedno bolj priljubljene toplotne črpalke
Vedno bolj priljubljeni vir ogrevanja sanitarne vode pa so toplotne črpalke, ki jih uporabljamo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Tudi pri takšnem načinu ogrevanja sanitarne vode se voda ogreva v ločenem grelniku sanitarne vode - kot pri kotlih, le da je vir energije toplotna črpalka. Za gospodinjstva, ki uporabljajo toplotno črpalko za ogrevanje prostorov, je takšen način ogrevanja sanitarne vode zelo ekonomičen.
Poraba energije v evrih
Povprečno so mesečni stroški ogrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko okoli deset evrov, medtem ko so stroški do 40 evrov, če sanitarno vodo ogrevamo z električnim grelnikom sanitarne vode. Če želimo privarčevati pri ogrevanju sanitarne vode, Aleš Krivonog iz podjetja Seltron svetuje, da iz grelnikov redno odstranjujemo vodni kamen, ki se nabira na grelnih telesih. Ta namreč deluje kot izolator in znižuje učinkovitost naprave za ogrevanje sanitarne vode. Prav tako svetuje uporabo oz. zamenjavo starih dotrajanih grelnikov sanitarne vode, kjer je učinkovitost bistveno nižja v primerjavi z novejšimi. Dodatno lahko privarčujemo pri temperaturi, do katere se ogreva sanitarne vode. Višja ko je temperatura ogrevanja sanitarne vode, večje so izgube in večji je strošek. Najprijetnejša je temperatura vode do 50 stopinj Celzija, a pri tem moramo paziti na možnost nastanka legionele oziroma poskrbeti, da sistem deluje tako, da se pogoji za njen nastanek ne ustvarjajo.
Ekonomičnost sistema je odvisna od investicije
Kateri način ogrevanja sanitarne vode je najbolj ekonomičen? Aleš Krivonog odvrne, da zagotovo tisti, pri katerem za ogrevanje sanitarne vode koristimo obnovljive vire ogrevanja. Vendar ob tem izpostavi, da je smotrnost odvisna od začetne investicije in možnosti vgradnje določenega vira ogrevanja. Najbolj ekonomično je sicer ogrevanje s toplotno črpalko, saj večino toplotne energije črpa iz virov, kot so zrak, zemlja ali voda. Tak način ogrevanja bo v prihodnosti po njegovih besedah vse bolj razširjen.
Uporabimo filtre za odstranitev umazanije
Ne glede na to, kateri vir ogrevanja sanitarne vode smo izbrali, sogovornik priporoča, da se sanitarna voda ustrezno preparira, kar pomeni, da uporabimo filtre za odstranitev trdih delcev in umazanije. "Če je voda izrazito trda, svetujem uporabo mehčalcev vode, saj s tem zmanjšamo odlaganje vodnega kamna, ki je najpogostejša nadloga pri ogrevanju sanitarne vode. Pri vseh sistemih, kjer se voda pripravlja v ločenem grelniku sanitarne vode in je volumen vode večji od 100 litrov, pa dodamo raztezno posodo. Pri ogrevanju sanitarne vode prav tako svetujem vgradnjo regulacije ogrevanja sanitarne vode, ki skrbi za optimalno delovanje celotnega sistema za pripravo sanitarne vode," strne Aleš Krivonog.
