Ribiče v zalivu Vele Luke na hrvaškem otoku Korčula je pred kratkim presenetil nenavaden ulov, ki je sprožil številna vprašanja. Na trnek se je namreč ujela riba, ki je domačini niso prepoznali, njena temna barva in specifična telesna zgradba pa sta zmedli tudi tiste, ki morje poznajo kot lasten žep. Izkazalo se je, da gre za vrsto, ki je v Jadranskem morju novost, njen pojav pa strokovnjaki pripisujejo spremembam v temperaturi morja.
"Je kdo v zadnjem času na ribiško palico ulovil takšno ribo? Nova je v Jadranu, sicer živi v južnem Sredozemlju. Velika je približno za dlan in skoraj povsem črna, s komaj vidnimi prečnimi progami po telesu," se je glasilo vprašanje ribiča, ki je ujel skrivnostni primerek. Čeprav je bilo na prvi pogled jasno, da gre za vrsto iz družine kirnj, je njena obarvanost otežila takojšnjo določitev vrste. Izkazalo se je, da gre za mladostni primerek vrste Hyporthodus haifensis, znane tudi kot haifska kirnja.
Kot poroča hrvaški Novi list, se je dolgo domnevalo, da ta riba morda že naseljuje jadranske vode, vendar do sedaj fizičnih dokazov za to ni bilo. Riba sicer izvira iz tropskih predelov Atlantika, natančneje z obal zahodne Afrike, od koder se širi proti severu. Zaradi posledic globalnega segrevanja je postala vse pogostejša v Sredozemlju, zlasti ob obalah Izraela in Libanona, zdaj pa je uradno potrjena tudi v Jadranskem morju.
Živi v večjih globinah
Ta vrsta ribe se najraje zadržuje v večjih globinah, običajno med 90 in 220 metri. Ni izbirčna glede podlage, saj jo lahko najdemo tako na muljevitih in peščenih tleh kot tudi na kamnitem dnu. Od ostalih vrst kirnj, ki so že poznane v Jadranu, se razlikuje predvsem po svoji enakomerni temno rjavi barvi glave in telesa.
Posebnost te vrste so tudi anatomske podrobnosti na glavi. Na zgornjem robu zgornje čeljusti in na licu je opazna črna proga. Zadnje nosnice so kar dva- do trikrat večje od sprednjih, zadnji rob zgornje čeljusti pa ne sega do linije očesa. V ustih skriva dva reda zob na srednjem bočnem delu spodnje čeljusti, pri čemer so notranji zobje znatno večji od zunanjih. Haifska kirnja lahko zraste do precejšnjih dimenzij; doseže lahko dolžino do 125 centimetrov, najtežji zabeleženi primerek pa je tehtal kar 25 kilogramov.
Občutljiva vrsta s počasnim razmnoževanjem
Pojav te vrste v Jadranu je za morske biologe zanimiv, a hkrati opozarjajo na njeno ranljivost. Znanstveniki ocenjujejo, da haifska kirnja potrebuje več kot 14 let, da se njena populacija podvoji. Zaradi tega počasnega reprodukcijskega cikla velja za občutljivo vrsto, ki bi jo prekomeren ribolov lahko hitro ogrozil.
Prihod novih ribjih vrst v Jadransko morje ni več osamljen pojav, temveč postaja trend, ki ga narekujejo klimatske spremembe. Segrevanje morja omogoča preživetje vrstam, ki so bile prej značilne le za toplejša, tropska morja. Ulov pri Korčuli je tako le še en dokaz, da se biotska raznovrstnost Jadrana spreminja, ribiči pa bodo v svojih mrežah in na trnkih verjetno vse pogosteje videvali goste, ki so bili nekoč v teh vodah popolna neznanka.
