Eno težjih vprašanj v turizmu je oblikovanje cen, ugotavlja direktor Postojnske jame Marjan Batagelj. Vedno je namreč treba imeti v mislih, da cena in vrednost ne pomenita enako. Kot za stanovanje ali delnico, ki imata neko ceno, ne vemo, koliko sta dejansko vredna, dokler se ne prodata. Podobno je pri naravnih in kulturnih znamenitostih. "Ko poskušamo določiti ceno vstopnice, naj bi bila ta realni odraz vrednosti dveh državnih spomenikov prve kategorije, ki ju upravljamo. Ceno moramo oblikovati v skladu z njuno globalno vrednostjo in ne po mnenju ljudi, ki bodo vedno trdili, da je vse drago. Ne moremo povzdigovati lepot Slovenije, če bomo o neki znamenitosti govorili povprečno. Lahko postavimo previsoke cene, a potem nas ljudje ne bi sprejeli in bi bili poslovno neuspešni. Lahko se zgodi, da imamo prenizko ceno. Takrat delamo škodo naravni vrednoti. Najmanjši problem je imeti milijon, dva milijona obiskovalcev na leto. Kako? S ceno obiska za en evro," oriše problematiko postavljanja cen vstopnin Batagelj. Prav je, da cena tudi uravnava obisk, pristavi. Zato so v visoki sezoni cene najvišje. Zdi se, da so pri vstopninah - kot velja v obče - v Sloveniji precejšnje razlike med cenejšim vzhodom in dražjim zahodom.
Ceno moramo oblikovati v skladu z globalno vrednostjo znamenitosti in ne po mnenju ljudi, ki bodo vedno trdili, da je vse drago
Maribor z dostopnimi vstopninami
Najbolj oblegane mariborske znamenitosti so Stara trta, Pokrajinski muzej Maribor, vinska klet Vinag, Piramida, Pohorje (gondola), mestne cerkve, Sinagoga Maribor, Lent in Glavni trg. Ogled najbolj obiskanih, Stare trte in Hiše Stare trte, je brezplačen, saj je bila slednja odprta v letu 2007 v okviru evropskega projekta Vinsko-kulturna pot Nadvojvode Janeza od Gradca do Maribora. Ni pa nujno, da bo še dolgo tako.
Predvsem Avstrijce in Nemce pritegne Vinagova klet. V začetku avgusta je dobila novega najemnika Gregorja Šerbino, ki je ob prihodu dvignil vstopnino s 5 na 7 evrov: "Postavili smo primerno ceno za 45 minut vodenega ogleda in pokušino treh vin. Če stane kozarec vina okoli 1,7 evra v lokalu, potem je naša vstopnica precej dostopna. Posebej tujci se zavedajo, da bi ogled podobnega turističnega bisera v tujini stal precej več."
Za prostovoljni prispevek se obiskovalci povzpnejo po 156 stopnicah na zvonik stolne cerkve svetega Janeza Krstnika. "Odkar so uvedene davčne blagajne, zbiramo prostovoljne prispevke. Ljudje, ki so že videli veliko sveta, cenijo stolp in temu primerno ovrednotijo svoj prostovoljni prispevek. Zavedajo se, da vzdrževanje nekaj stane. Nekaterim Mariborčanom pa se zdi samoumevno, da je stolp odprt in da ni treba nič plačati," pojasnjuje Tadeja Vajdič, skrbnica stolpa in ena od prostovoljcev, ki delajo v stolpu. S stolpom upravlja Stolna župnija Maribor, lastnik muzejske zbirke je Pokrajinski muzej Maribor, kamor obiskovalce pritegnejo razstave v gradu ter zbirka pohištva v Kinu Partizan. Lani so imeli 66 odstotkov domačih obiskovalcev. Tujci pa so predvsem Nizozemci, Nemci, Francozi, Italijani, je pojasnila direktorica muzeja dr. Mirjana Koren, ki meni, da ne moremo primerjati slovenskih vstopnin z avstrijskimi, saj je tudi kupna moč v teh državah različna. A vendarle bi morali vstopnine v kulturne ustanove ustrezno ovrednotiti. Januarja so sicer dvignili cene, še vedno pa z vstopnino ne pokrijejo niti stroškov zaposlenega receptorja. Cene namreč predlaga direktor po premisleku in poslovnem izračunu, sprejme pa jih svet zavoda, ki je politično sestavljen. "Večinoma svet zavoda z višino vstopnin sledi dostopnosti in ne ekonomski uspešnosti muzeja. Cene bi morale biti višje. Predvsem pa različne za tuje in domače goste. Slednji namreč v proračun namenjajo denar za kulturo, medtem ko tujci vanj ne prispevajo nič," razloži direktorica muzeja, kjer se obisk tujih gostov viša že zadnjih šest let, in pritrjuje besedam Vajdičeve o odnosu domačih gostov do plačila vstopnine.
Tudi želja Zavoda za turizem Maribor - Pohorje je, da bi v sodelovanju z občinskim Uradom za kulturo zasnovali cenovno politiko višanja vstopnin mariborskih znamenitosti, ki bi temeljila na različnih cenah za lokalno prebivalstvo, domače in tuje turiste. "Turisti so namreč za kakovostno storitev pripravljeni plačati več od trenutno zastavljenih cen," so utemeljili predlog pri omenjenem zavodu, dodajajo pa, da nizke cene tudi onemogočajo dodatno nižanje cen paketnih produktov.
Če je za kavo, je tudi za grad
Turistični vodnik po Mariboru Tomaž Šegina opaža, da so turistom vstopnine v primerjavi s tujino zelo dostopne: "Če dajo 1,2 evra za kavico, dajo tudi evro za ogled stolpa ali pet evrov za ogled gradu. Sploh pa turisti, ki pridejo iz tujine, pridejo z namenom, da si kaj ogledajo - in jim je samoumevno, da za to plačajo tudi vstopnino."
Zadovoljni bi bili, če bi bilo zastonj
"Slovenskega gosta lahko razumemo, radi bi mu ponudili nižjo ceno, a evropska zakonodaja prepoveduje dve različni ceni, oblikovani na nacionalnem nivoju," opozori Batagelj, da praksa, o kateri govorijo predhodniki, ni mogoča. V Postojnski jami bi najraje imeli tri sezone – nizko, običajno in visoko - z različnimi cenami. Na ta način bi zmanjšali največji pritisk v poletnih mesecih in omogočili ogled tudi marsikateremu Slovencu, ki se mu zdi zdaj obisk jame predrag.
V prestolnici se obiskovalci nad cenami za ogled Ljubljanskega gradu ne pritožujejo. "Tuje obiskovalce predvsem presenečajo relativno nizke cene vstopnine za ogled Ljubljanskega gradu - glede na podobne turistične atrakcije v tujini," odgovarja Sandra Tolić z Ljubljanskega gradu. Ceno vstopnine na Blejski grad določajo na osnovi analize cen med šestimi primerljivimi gradovi v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, razlaga direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. "Seveda bi bili obiskovalci najbolj zadovoljni, če bi bil obisk poceni ali celo brezplačen. Vse stroške, tako upravljavske kot investicijske, moramo pokriti z vstopninami. Zato je ta za nekatere morda visoka in so mnenja deljena: obiskovalcem iz zahodnih držav se cene ne zdijo previsoke, navajeni so dokaj visokih cen, organizirani obiskovalci mnenja ne izražajo, precejšnjemu delu naših obiskovalcev, obiskovalcem iz držav z nižjim standardom, mladim in študentom pa se zdi vstopnina visoka," pojasnjuje sogovornik. A stalna rast obiskovalcev in visok delež zadovoljnih obiskovalcev jih tolažita, da je cena ustrezna.