Toaletni papir so uporabljali 1300 let pred nami

Kitajske trgovine in kitajske restavracije so že dolgo del naših mestnih panoram. Kitajska roba je hkrati enako dolgo sinonim za ceneno blago. A ne kaže pozabiti, da je kitajsko gospodarstvo drugo najmočnejše na svetu in tega mesta si seveda ni pridelalo s slabimi izdelki. Zahodni svet se od nekdaj počuti kot tehnološko najbolj napredna in včasih celo zgodovinsko najpomembnejša civilizacija na svetu, a brez števila izumov, ki smo jih uporabljali nekoč in jih še danes, je nastalo na Kitajskem. Niso bili le revolucionarni za svoj čas, ampak govorijo tudi o eni najnaprednejših družb v zgodovini človeštva. Nanizajmo jih nekaj.

Alkohol

Odkritje ostankov vrčev iz pozne kamene dobe govori o tem, da so namerno fermentirane pijače obstajale že okoli leta 7000 pred našim štetjem. Kemijska analiza ostankov keramike iz neolitske vasi Jiahu v pokrajini Henan na severu Kitajske je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja odkrila sledi alkohola. Pa ne le to: danes vemo, da je bila fermentirana pijača, ki so jo pili iz keramičnih posod, narejena iz grozdja, lovorovih jagod, medu in riža. Prva dokumentirana medica v zgodovini. Mnoge najdbe pa govorijo tudi o tem, da so Kitajci alkohol uporabljali še kot sterilizator, za razkuževanje ran in konzerviranje hrane. A ker so ob fragmentih posod, na katerih so sledi alkohola, pogosto našli tudi starodavne piščali, največkrat narejene iz živalskih kosti, lahko domnevamo, da so stari Kitajci obvladali to, kar obvladamo tudi danes: "naluckati se" ob poslušanju glasbe.

Tisk

Vemo za Gutenberga. Lahko bi celo rekli, da je oče informacijske tehnologije. Johannes Gutenberg, s prvotnim imenom John Gooseflesh, iz nemškega mesta Mainz, je izumil tisk s premičnimi črkami. Z izumom tiska se je začela večati pismenost in posledično izobraženost ljudi. Znanje je lahko postalo del širših množic.
Natisnil je številna dela, ki so nam neznana, kajti spisov ni niti datiral niti podpisoval, zagotovo pa vemo, da je 23. februarja 1455 natisnil prvo knjigo - Biblijo, ki je prava mojstrovina tiskarske umetnosti.
Toda v času vladavine kitajske dinastije Tang (618-907) so na Kitajskem izumili tisk na lesenih ploščah. Najprej so tiskali na svilo in druge tkanine, že hitro pa tudi kratka budistična besedila. Gutenberg je prvi evropski tiskar, nikakor pa ne prvi na svetu.
Leta 1900 so v kitajskem mestu Dunhuangu na robu puščave Gobi menihi pripravljali svoj samostan za obnovo. Pri tem je menih Wang Yuanhu odkril skriti prostor v votlini, v kateri so meditirali. V njem je bil kronski dragulj svetovne književnosti in kulturne dediščine - prva datirana tiskana knjiga, prevedeno indijsko budistično besedilo Diamon Sutra. Dragocenost knjige, pravzaprav pet metrov dolgega zvitka, je tudi v tem, da lahko natančno določimo datum njenega tiskanja. Kajti v knjigi stoji, da je bila natisnjena "petnajsti dan četrtega meseca devetega leta dinastije Tang", kar v "prevodu" pomeni 11. maja 868.
Prav neverjetno je, kako je ta tiskani tekst ostal pozabljen več kot tisoč let, a še bolj neverjetno je, da je bila njegova prava vrednost odkrita po golem naključju. Menih Wang je v votlini odkril več kot 40 tisoč rokopisov in četudi je slutil, da so silno dragoceni, ni uspel prepričati samostanskih vodij, da jih preučijo. Tako je prostor s spisi ostal zapečaten in nedotaknjen vse do leta 1907, ko so govorice o prastarih religijskih spisih pritegnile v Dunhuang madžarsko-britanskega raziskovalca Aurela Steina. Menihi so mu dali na voljo le nekaj ur, da pregleda spise, toda to je bilo dovolj, da je Stein spoznal, da gre za dragocenost. Ponudil je, da odkupi vse spise, toda menihi so odklonili kupčijo. Slednjič so pristali, da lahko odkupi 5000 spisov za 150 funtov. Po golem naključju se je med temi zvitki skrival tudi natiskani biser. Diamond Sutro hranijo v posebnih pogojih v Britanski knjižnici, nedostopno javnosti. Kopijo pa je mogoče videti na spletnih straneh knjižnice; želja avtorja budističnega besedila je po več kot tisoč letih uslišana - svoboden in brezplačen dostop do Diamond Sutre.

Bankovec

Kmalu po tem, ko je bil odkrit tisk, so Kitajci izumili papirnati denar. Jiaozi je kitajski bankovec, ki se je prvič pojavil v 10. stoletju v glavnem mestu Sičuana Čengduju. Večina numizmatikov meni, da je bil jiaozi prvi papirnati denar v zgodovini; razvil se je v času dinastije Song (960-1279). Na bankovcu je bilo več denarnih pečatov, ki so otežili ponarejanje.
Zgodovina jiaozija sega v čas vladanja Severnih Songov (960-1127), ko so trgovci v Čengduju začeli izdajati prvi znani papirnati denar. Denar je bil nekakšen tiskani certifikat, ki je nadomestil kovinski denar. Lokalna oblast v Čengduju je zaradi obsežnega kroženja papirnatega denarja kmalu ustanovila najstarejšo državno banko in hranilnico, beseda jiaozi pa je postala splošni naziv za denar. Leta 1023 je dinastija Song začela izdajati prvi državni jiaozi in prepovedala njegovo privatno izdajanje.

Papir

Tudi izum papirja se je "zgodil" Kitajcem, znana legenda pa pravi, da so Kitajce naučile delati papir ose. Po zgodbi naj bi moški z imenom Tsai-Lun opazoval ose, ko so delale gnezdo. Žvečile so les, konopljo in najrazličnejše vlaknate rastline in s tako dobljeno kašo zgradile osir. Tsai-Lun se je lotil podobnega postopka: na drobno je stolkel koščke bambusa, lesa murve, trstik, pomešal z malo vode, kašo na tanko razgrnil na sito in jo posušil. Tako je dobil list papirja. Papir se je kmalu izkazal za neskončno bolj praktičnega od papirusov in pergamentov, saj ne zahteva posebnih pogojev shranjevanja. Kitajci so svojo skrivnost, ki je doživela razcvet v času cesarske dinastije Han (206 pr. n. št.-220), varovali kar 700 let.
In seveda je jasno, da od papirja slej ko prej pridemo do toaletnega papirja. Na Kitajskem je njegova uporaba dokumentirana leta 589, v Evropi pa so ga začeli uporabljati v drugi polovici 19. stoletja.

Ladijsko krmilo

Ladijsko krmilo je gotovo eden najbolj nepogrešljivih delov vsakega plovila. In, ja, izumili so ga Kitajci okoli leta 100 pr. n. št., v času že omenjene dinastije Han. Ko je ostali svet še uporabljal krmilno veslo in napenjal mišice, so bili starodavni kitajski pomorščaki z vgrajenim krmilom na vzvod svetlobna leta naprej. To koristno orodje je omogočalo natančno spreminjanje smeri gibanja čolnov in ladij brez omembe vredne uporabe moči, zgolj s premikanjem vzvoda.
In - da spet vzpostavimo pravo razmerje: najstarejša dokumentirana uporaba krmila v Evropi se je zgodila približno tisoč let kasneje, v južni Angliji. Šele takrat je krmilo začelo izpodrivati vesla.

Zobna ščetka

Žvečilne palčke so odkrili že v grobnicah starih Egipčanov in nasploh so prevladovale tudi v drugih starih civilizacijah. Namenjene so bile predvsem odstranjevanju koščkov hrane iz medzobnih prostorov, kadar je bil uporabljen dišeč les, so služile tudi kot ustni osvežilec. Toda prvo pravo zobno ščetko so si izmislili Kitajci v 15. stoletju. Zobne ščetke so bile narejene iz prašičjih vratnih ščetin, trdno pritrjenih med bambusove palčke. Zobne ščetke so bile namenjene izključno čiščenju zob. Ko so ščetke kakšno stoletje kasneje pripotovale do Evrope, so jih tam prilagodili in uporabili mehkejše ščetine iz konjske žime. Do izuma najlona so bile v uporabi ščetine naravnega izvora, največkrat živalske, 1950. leta pa so bile ljudem na voljo že mehke najlonske. Da je to mladi izum, se kaže najbrž tudi v tem, da se še danes veliko ljudi bori z uporabo tega pomembnega izuma.

Kompas

Kos magnetita z močno magnetizacijo tvori železov magnet, ki na plavajoči podlagi vedno kaže v isto smer. Kompas je star kitajski izum, ki je nastal okoli leta 100. Zanimivo, da ga niso izumili ne pomorščaki ne trgovci, ki so potovali na dolgih trgovskih poteh. Izumili so ga kitajski prerokovalci, ki so napovedovali bodočnost na osnovi geomantike. Pri tem so uporabljali mineral, podoben magnetitu. Končno je nekdo opazil, da se mineral zmeraj enako poravna in da utegne biti boljši za določanje smeri kot za napovedovanje bodočnosti. Prva magnetna igla je bila narejena v obliki žličke in je zmeraj kazala na jug. Uporaba kompasa v Evropi se je začela šele v 12. stoletju, ko ga je prvič omenil angleški menih Alexander Neckham.

Smodnik

Črni smodnik je bil izumljen in uporabljen v starodavni Kitajski, kjer so v 9. stoletju kitajske vojaške sile prvič uporabile orožje in tehnologijo na podlagi črnega smodnika in eksploziva proti Mongolom. Ko je slednjim uspelo osvojiti Kitajsko, so kitajsko orožje uporabili za osvajanje Japonske. No, Kitajci so izumili še vrsto prijetnejših stvari, povezanih s smodnikom: denimo ognjemet.
Smodnik je poleg papirja, kompasa in tiska eden od štirih "velikih" kitajskih izumov, ki jih mora poznati vsak šolar. "Majhnih" kitajskih izumov pa je še kolikor hočete.
Porcelan, svila, zmaj na veter, rezanci, vžigalice, zvon, dežnik, mehanična ura, celo zobna zalivka ...