Tla na terasi, ki ni pod streho, morajo biti dobro toplotno izolirana, hkrati pa ne smemo pozabiti tudi na ustrezno zaščito pred meteorno vodo, ki bo pritekala s strani, torej na hidroizolacijo terase, opozarjajo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Prav pomanjkljiva ali slabo izvedena hidroizolacija terase je razlog za težave, povezane z zamakanjem v betonski estrih, njegove posledice pa so odstopanje obloge in ometa ter razslojevanje fasade s spodnje ali čelne strani. Voda prodira v estrih skozi fuge - ne glede na to, kako kakovostna fugirna masa je bila uporabljena in kako dobro je bilo delo opravljeno. Fuge namreč niso vodoneprepustne, ampak so samo manj vodovpojne. Tudi še tako kakovostno lepilo, uporabljeno za lepljenje ploščic na estrih, ni odporno proti vodi, ki prodira pod njih. Kritična mesta so še slabo obdelani stiki in dilatacije, pri kamnitih oblogah sta problematični njihova naravna vpojnost in poroznost. Če k temu prištejemo še pomanjkljivo ali slabo izvedeno toplotno izolacijo terase ali balkona, zaradi česar se na notranji strani sten okoli betonskega venca nabira kondenz, potem so težave pravzaprav pričakovane, pravijo pri Kemi Puconci.
Odstopanje ploščic največja težava
Kot pravi Goran Gomboši iz podjetja Kema Puconci, se na terasah oziroma balkonih največkrat soočamo z nevšečnostmi, kot sta odstopanje ali votlo donenje keramike, na kateri se lahko pojavijo razpoke, te pa so pogoste tudi pri fugah. Posebno velik je problem, ko nam z balkonov ali teras zamaka v spodnje prostore, ko propada beton in odstopa čelna keramika. “Takrat gre običajno za težavo z zamakanjem skozi keramično oblogo, fuge ali razpoke, kadar v hladnejših dneh prihaja do ciklusa zmrzovanja in odtaljevanja, do nastanka leč v podlagi lepila oziroma estriha in s tem posledično do odstopanja keramike od podlage. Večkrat se pojavljajo tudi težave z zamakanjem oziroma navlaževanjem sten objekta zaradi nepravilno izvedenega padca oziroma naklona osnovne podlage, na katero je izvedena hidroizolacija - vsa voda oziroma vlaga, ki pride v podlago pod keramično oblogo, se po tej primarni hidroizolaciji, če je naklon napačen, izceja in vleče k objektu. Če je napaka pri izvedbi naklona, prihaja do zamakanja in navlaževanja sten in kapilarnega vleka po stenah, dvigovanja parketa ali laminata, pojava plesni in soli na površini opleska in ometa.”
Hidroizolacija iz dveh slojev
Kot razložijo strokovnjaki iz Gradbenega inštituta ZRMK, bi morala biti toplotna izolacija vgrajena vsaj ob fasadi hiše, ki se je terasa drži, in sicer v pasu širine najmanj 120 centimetrov. "Toplotna izolacija s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,040 W/m2K bi morala biti debela najmanj osem do deset centimetrov." Priporoča se zaščita plošče s klasično eno- ali še bolje dvoslojno hidroizolacijo iz polimer-bitumenskih varilnih trakov z nosilcem poliestrskega filca. "Takšno hidroizolacijo bi lahko vgradili na obstoječo AB-podlago, ki bi jo morali prej po potrebi ustrezno izravnati in premazati s hladnim bitumenskim prednamazom. "Nad hidroizolacijo bi nato morali vgradili toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena, ločilni sloj iz polipropilenskega filca in armiran betonski estrih. Na takšno podlago bi na koncu z ustreznim fleksibilnim lepilom nalepili keramične ploščice ali položili leseno talno oblogo. Mogoča je izvedba tudi z alternativno hidroizolacijo, na primer iz dvokomponentne fleksibilne polimer-cementne tesnilne mase ali iz poliuretana, ki se vgrajuje neposredno pod talno oblogo."
Les je treba zaščititi
Les na terasah je značilen za sodobno gradnjo. Izredno lepo se lesene talne obloge podajo k bazenom pa tudi kot prostor za počitek sredi urejenega vrta. A les je treba redno vzdrževati, saj ne kljubuje dobro vremenskim vplivom. Katere vrste lesa so najbolj primerne za nepokrite terase? Robert Kužnik iz podjetja Alpod ocenjuje, da so najbolj trpežne obloge iz tropskega lesa, predvsem iz lesa sibirskega in gorskega macesna. Še najbolje pa vremenu kljubujejo kombinacije plastike in lesa oziroma lesnega kompozita.
Pri lesenih talnih oblogah je zelo pomembno, kako so vgrajene. "Terasa iz lesa se izvede na pripravljeno podlago, bodisi betonsko ploščo ali na ustrezno utrjeno nasutje iz primerne granulacije lomljenca oziroma peska," pravi Kužnik in dodaja: "Če se obloga polaga na utrjeno nasutje, naj bo pod nasutjem položen ustrezen filc za preprečitev rasti plevela. Deske oziroma podnice običajno polagamo na podkonstrukcijo iz istega lesa, kot so vidne podnice. Lahko jih vidno vijačimo ali pritrjujemo s sponkami, odvisno od oblike profila deske. Deske razmikamo po dolžini od štiri do šest milimetrov, pri kompozitu pa je nujno izvesti razmik tudi po krajšem spoju pet do deset milimetrov. Vijaki in vijačni material naj bodo iz obstojnih nerjavnih kovin."
Keramika odporna proti zmrzali
Najbolj pogosta izbira za tla na terasah so še vedno keramične ploščice, predvsem ko se odločamo za vzdržljiv material. Vlasta Rožič iz podjetja Keramin pove, da moramo pri izbiri keramike predvsem paziti, da je ta odporna proti zmrzali. "Zato izbiramo med granitogresi oziroma porcelanskimi gresi, ki imajo zelo majhno vpojnost (< 0,5-odstotno). Na podlagi namembnosti in frekventnosti pa izbiramo grobost ploščice, ki je razporejena v razrede od R9 do R12."
Čedalje večja keramika
Sodobna keramika, primerna za terase in druge zunanje površine, je čedalje večja. Če izbiramo keramiko večjih dimenzij, moramo biti vedno pozorni na debelino ploščice, poudari Vlasta Rožič iz podjetja Keramin: “Ta naj bi bila kakšnih deset milimetrov in spodnja stran bi morala biti čim bolj polna. Takšna keramika, položena po obstoječih pravilih, načeloma ne bo počila. Večja je nevarnost odstopa od podlage.”
