Resničnostna zvezdnica Kim Kardashian je pred kratkim razkrila, da so ji zdravniki diagnosticirali možgansko anevrizmo. "Pravijo mi, da je to zaradi stresa," je pojasnila zvezdnica. Njena izkušnja opozarja na eno najbolj zahrbtnih in nevarnih zdravstvenih stanj, ki se pogosto razvija povsem neopazno. Anevrizma predstavlja razširitev krvne žile, ki nastane, ko stena žile oslabi in se začne izbočiti kot balon. Strokovnjaki najpogosteje ugotavljajo to stanje na dveh mestih: v trebušni aorti in v možganih. Obe vrsti imata skupno to, da rasteta tiho in brez simptomov, dokler ne postaneta nevarni za zdravje.
O tem zahrbtnem stanju podrobneje poroča hrvaški portal Slobodna Dalmacija, ki opozarja na pomembnost pravočasnega odkrivanja. Možganska anevrizma, s katero se sooča tudi slavna zvezdnica, redko kaže kakršnekoli znake, preden poči. Ko se to vendarle zgodi bolniki občutijo nenaden in najhujši glavobol v življenju in trd vrat, pogosto pa tudi omedlijo. Če anevrizma poči, povzroči notranje krvavenje, zaradi katerega mnogi bolniki umrejo, če zdravniki ne posredujejo takoj. Strokovnjaki z ameriške klinike Johns Hopkins opozarjajo, da počena možganska anevrizma najpogosteje povzroči subarahnoidno krvavitev, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.
Nevarnosti in dejavniki tveganja
Poleg možganske anevrizme zdravniki pogosto obravnavajo tudi anevrizmo trebušne aorte. Ta se prav tako razvija neopazno. Krvni tlak sčasoma širi oslabelo steno aorte do kritične točke. Bolniki redko občutijo simptome, včasih pa zaznajo bolečino v trebuhu ali hrbtu ter utripanje okoli popka.
Različni dejavniki pospešujejo nastanek in rast anevrizme. Kajenje predstavlja največjo grožnjo, saj neposredno poškoduje stene krvnih žil. Tveganje dodatno povečujejo visok krvni tlak, povišan holesterol, ateroskleroza in višja starost. Zanimivo je, da moški pogosteje razvijejo anevrizmo trebušne aorte, medtem ko ženske nekoliko pogosteje zbolijo za možgansko anevrizmo. Pomembno vlogo igra tudi genetika, zato zdravniki posameznikom z družinsko anamnezo svetujejo preventivne preglede.
Sodobna diagnostika rešuje življenja
Današnja medicina omogoča preprosto in hitro odkrivanje teh nevarnih sprememb. Zdravniki trebušno anevrizmo uspešno odkrivajo z navadnim ultrazvokom. Za možganske anevrizme pa uporabljajo magnetno resonanco ali CT angiografijo, ki natančno prikažeta tudi najmanjše spremembe na žilah. Zdravljenje strokovnjaki prilagodijo velikosti in lokaciji anevrizme. Manjše spremembe redno spremljajo in bolnikom svetujejo strog nadzor krvnega tlaka ter opustitev kajenja. Večje anevrizme pa zahtevajo operativni poseg. Čeprav to zdravstveno stanje ne boli in ne opozarja nase, lahko redno spremljanje zdravja in sodobna diagnostika preprečita najhujše scenarije.
