Leta sta gradila kariero, bila sta odlična v svojem poklicu, uspešna in finančno stabilna, a hkrati popolnoma prazna in pod neznosnim stresom. Po temeljitem razmisleku sta opravila s preteklostjo in večjemu delu dotedanjega življenja rekla zbogom. Ne gre za sanjača, ki bi zdaj živela le od ljubezni pod vedrim nebom, saj se dobro zavedata, da se hrana na mizi ne znajde sama od sebe.
Na družbenih omrežjih je v zadnjem času veliko pozornosti pritegnil profil "Tata Hrast". Za njim stoji Mislav Combaj, 34-letni oče, mož ter strokovnjak za odnose z javnostmi in marketing, ki je pred kratkim postal kmet. S svojimi sledilci deli utrinke življenja na tako imenovani urbani vasi nedaleč od Zagreba. Hrvaški portal Dnevnik.hr poroča, da tam stvari niso idealne, so pa točno takšne, kot morajo biti.
Izgorelost in solze med malico
Za Mislava, Adriano in njuno triinpolletno hčerko je to življenje, ki so si ga želeli in zavestno izbrali. Je počasnejše, mirnejše in bistveno manj stresno. "Povprečno sem delal od 12 do 15 ur na dan, od ponedeljka do nedelje, brez kakršnih koli premorov. Prvi pravi dopust, na katerem sem se resnično odklopil od dela, sem imel lani po 15 letih," je priznal Mislav, ki je doživel več hudih epizod izgorelosti.
Tudi Adriana je svoj računalnik v pisarni zamenjala za šivalni stroj. Njen hobi počasi postaja posel, ki ga lahko opravlja v svojem ritmu. Spominja se časov, ko sta delala blizu drug drugega: "Med odmorom za kosilo sva se dobila v pekarni in jaz sem jokala. Imava tiste pol ure, jem sendvič in razmišljam, kako je to grozno. Opravljala sem delo, s katerim bi bil nekdo drug zadovoljen, dobila sem ga na podlagi diplome in izkušenj. Družba mi je govorila, da bi morala biti zadovoljna. Hej, plača je dobra, delaš v pisarni, lepo si oblečena, na toplem si. A tisti nemir v meni, to nezadovoljstvo ..."
Ni vse tako romantično, kot je videti
Ko se jima je rodila hči, so se prioritete nenadoma postavile na pravo mesto. Depresija in neskončni pogovori so izginili, postalo je jasno, kaj je v življenju zares pomembno. Sledil je le še "izhodni načrt". Danes Mislav dela le še približno 30 odstotkov tistega, kar je delal prej, a sta srečnejša.
Kljub temu, da svoje življenje delita na spletu, poudarjata, da ne gre za instagramsko pravljico. Življenje na vasi prinaša blato, občasen kaos in nered. "Ko živiš na vasi, se vedno nekaj gradi," v smehu pove Adriana. Njuna hčerka že ve, kaj je vodna tehtnica, kladivo in vijak, saj pomaga očetu pri gradnji nastanitve za živali. Tako se uči, da stvari niso narejene takoj, ampak gre za proces, ki zahteva potrpežljivost.
