Kebab je postal ena najbolj prepoznavnih turških kulinaričnih stvaritev, ki je v zadnjih nekaj desetletjih s številnimi prilagoditvami in različicami dosegla svetovni sloves. Danes si je s svojo priljubljenostjo priboril tudi mesto na koledarju – 14. julija namreč obeležujemo svetovni dan kebaba.
Glovo, večkategorijska platforma, ki omogoča dostop do različnih vrst in obrokov na zahtevo, opaža, da smo Slovenci to hitro jed sprejeli z odprtimi rokami in jo iz ulic prenesli tudi v udobje svojega doma. Glovo je v letu 2022 zabeležil povečanje naročil kebaba preko aplikacije za kar 284 odstotkov. Gre za največji letni porast v vseh 25 državah, kjer Glovo deluje.
Če kebab povezujemo s poznimi nočnimi ali zgodnjimi jutranjimi urami, ko se vračamo z zabav, koncertov ali druženj s prijatelji, ga domov največkrat naročamo ob sredah in četrtkih med 17. in 19. uro. Vsekakor je zabavno, da Glovo največ naročil kebaba (kar 16 odstotkov) beleži ob nedeljah – morda smo Slovenci le pripravljeni, da takrat na svojih mizah nimamo izključno goveje juhe in praženega krompirja, so zapisali pri Glovu.
Več kot polovico dostav opravi Glovo v Ljubljani, sledita Maribor s 17 in Kranj z 10 odstotki. V preteklem letu je Glovo opazil 65-odstotni porast ponudnikov kebaba v njihovi aplikaciji – danes je partnerjev, ki nudijo to jed, 13,6 odstotka. Nesporno največji ljubitelj kebaba je uporabnik Glova, ki jih je v letu 2022 naročil 77. To pomeni, da bi lahko vsak teden pojedel eno porcijo kebaba in pol. Največ pa je za kebab v preteklem letu zapravil uporabnik iz Kranja, ki je v celem letu naročil za 454 evrov te ikonične ulične jedi.
Zgodba o kebabu se je začela leta 1836 v Anatoliji
Ko pomislimo na hitro prehrano, je ena izmed prvih jedi, ki nam pride na misel, kebab. Čeprav je znano, da gre za masten in kaloričen prigrizek, si moramo priznati, da po dobrem žuru ali koncertu v družbi prijateljev nič ne tekne bolj kot sočen grižljaj na trakove narezanega mesa in zelenjave z okusnimi omakami, bodisi v prerezanem kruhu bodisi v jufki. Kebab, ena izmed najbolj priljubljenih uličnih jedi, izvira iz Turčije, vendar pa se je njegova priljubljenost razširila po vsem svetu sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so ga turški priseljenci prinesli v Nemčijo, kjer je postal pravi hit kioskov s hitro prehrano.
Zgodba o kebabu, kot ga poznamo danes, se je po ohranjenih zapisih začela leta 1836 v Anatoliji, azijskem delu Turčije, kjer naj bi bil prvič omenjen v dnevniku. V turškem Carigradu so začeli prodajati znameniti kebab relativno pozno. V Turčiji je bil še vedno pripravljen večinoma iz jagnjetine ali ovčetine ter postrežen na krožnikih, pogosto z dodatkom riža ali bulgurja ter zelenjave. Prav tako niso dodajali prelivov in omak, saj so želeli ohraniti prvotni okus jedi. Kmalu se je razširil po svetu, pri čemer je Nemčija igrala pomembno vlogo kot prva postaja kebaba v Evropi. Turški priseljenci so ga prinesli v Nemčijo v 70. letih prejšnjega stoletja. Nekateri celo trdijo, da se je kebab rodil prav v Nemčiji in da je iz turškega prostora izviral samo navdih za ta prigrizek.
Pojavile so se tudi različice
Iz Nemčije se je kebab hitro razširil po Evropi in nato po vsem svetu. Danes ga lahko najdemo na ulicah in v restavracijah v skoraj vseh večjih mestih. Kebab je postal priljubljen tako med lokalnimi prebivalci kot med turisti. Ljudje cenijo okus, preprostost in raznolikost sestavin. Poleg klasičnega döner kebaba, ki vključuje meso in zelenjavo v kruhu, so se pojavile tudi različice, ki ciljajo na posebne prehranske potrebe in želje. Vegetarijanske različice kebaba, kot je kebab s falaflom ali feta sirom, so postale priljubljena izbira za tiste, ki se mesa ne jedo. Izbor brezmesnih kebabov najdete tudi v pestri ponudbi Glovo aplikacije.
Dejstvo je, da večino kebab ponese v študentske čase in obudi marsikateri spomin na prežurane noči. Po njem pa še zmeraj radi posegamo, saj predstavlja hiter, aromatičen in okusov poln obrok, ki je še kako primeren za druženje s prijatelji ob gledanju tekme ali za pozno kosilo med tednom.
