Štefanečeva pravljica na prvo žogo

Čeprav so iz protikorupcijske komisije sporočili, da so o ustreznosti slikanice pridobili neformalno mnenje razvojne psihologinje, to ne drži.

Bolj kot lovljenje resničnih falotov gre predsedniku KPK Borisu Štefanecu od rok pripovedovanje pravljic. Včeraj je polomljeno kočijo prebiral v Murski Soboti.
Bolj kot lovljenje resničnih falotov gre predsedniku KPK Borisu Štefanecu od rok pripovedovanje pravljic. Včeraj je polomljeno kočijo prebiral v Murski Soboti.
Nataša Juhnov
Datum 15. december 2017 18:57
Čas branja 3 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

"Oprosti, Mojca, ne bi smel goljufati," pravi deček Tevž v slikanici Polomljena kočija, ki naj bi otroke in mlade preventivno ozaveščala o korupciji. Komisija za preprečevanje korupcije jo je izdala že lani, a najbrž ne bi postala tako popularna, če je ne bi ob iztekajočem se tednu boja proti korupciji na pravljičnih uricah po knjižnicah prebiral sam predsednik KPK Boris Štefanec. Včeraj jo je predstavil v rodni Murski Soboti. Besedilo za slikanico je prispevala kar uslužbenka komisije Barbara Fürst, ilustracije zanjo pa podarila njena mama. Ne le, da se ob tem poraja vprašanje o tem, ali bi morala komisija za pravljico objaviti ustrezen razpis, temveč se pojavlja tudi dvom, ali je bilo gradivo za slikanico ustrezno strokovno pregledano.

Psihologinja KPK postavila na laž

"Pred izvedbo projekta v vrtcih smo o primernosti slikanice pridobili neformalno mnenje razvojne psihologinje dr. Ljubice Marjanovič Umek, predavateljice predmeta Otroška igra in risba na Filozofski fakulteti," odgovarjajo na KPK na vprašanja o strokovni ustreznosti slikanice. A njihov odgovor ne drži, pojasnjuje priznana razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Mnenja o slikanici ni nikoli podala.

Nataša Juhnov

Namesto na kočijo bi se osredotočili na izraze

In kako vidi slikanico danes? "Težko jo ocenim, saj nisem ne strokovnjak za jezik ne za ilustracijo. Kot razvojna psihologinja pa lahko rečem, da mi ni všeč. Zgodba je še nekako ustrezna, ilustracije pa bi morale biti bolj prijazne do otrok te starosti," pojasni, da slikanica ne ustreza teoriji uma. Veliko bolj bi lahko bila izražena čustvena stanja junakov. "To, da bi otroci lahko iz ilustracije brali mentalna stanja udeležencev, čustva, to manjka," psihologinja komentira dejstvo, da se ilustracija bolj osredotoča na detajle, kot je denimo kočija. Slikanica bi morala biti didaktično opremljena, vendar ni, še poudari psihologinja, ki se ji slikanica ne zdi najbolj primerna.

Nataša Juhnov

Svet ni črno-bel

Podobno je do slikanice protikorupcijske komisije zadržana dr. Dragica Haramija s Pedagoške fakultete v Mariboru. Za bolj celovito oceno bi potrebovala podrobnejšo analizo, predvsem pa več informacij o tem, komu je knjiga sploh namenjena, za koliko stare otroke so jo pripravili, uvodoma opozori sogovornica. Ob pravljici tudi ni nobenih pojasnil oziroma navodil. "Če naj bi šlo za vzgojno-poučno besedilo, bi to moralo vsebovati vsaj kratek uvod, didaktični inštrument za odrasle," izpostavi dr. Dragica Haramija. Zgodba je dovolj zgovorna, da otrok lahko razume, kaj je korupcija, a je slikanica "jezikovno problematična", mogoče je opaziti, da ni bila lektorirana. "Tip slikanice, v kateri sta besedilo in ilustracija ločena kot v tem primeru, je tipična klasična forma," pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da opaža kup nedomišljenih stvari in da bi se slikanico dalo narediti drugače. "Denimo deklica v zgodbi je predobra, ker vsem kar vse odpusti, čeprav svet ni črno-bel," ilustrira strokovnjakinja za mladinsko književnost, da je zgodba narejena "na prvo žogo". "Če so želeli pripraviti vzgojno-poučni tekst, ne vem, zakaj so izbrali leposlovno besedilo. Bolje bi bilo, če bi bilo besedilo informativno (poučno), v njem bi lahko ohranili in pojasnili tudi kakšno strokovno besedo. Tako pa je podobno, kot če bi naravoslovje razlagali skozi pravljično besedilo," zaključi dr. Dragica Haramija.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste se letos že okopali v morju?
Da, večkrat.
15%
133 glasov
Samo enkrat.
5%
47 glasov
Nisem se še …
63%
560 glasov
Ne kopam se v morju.
17%
152 glasov
Skupaj glasov: 892