V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda pomena zdrave prehrane, zato police s proizvodi, ki nosijo oznake "eko", "bio" ali "organsko", postajajo vse bolj obiskane. Hkrati pa cveti tudi prodaja na tržnicah in kmetijah, kjer kupci pogosto iščejo tisto pravo, "domačo" hrano, ki nas spominja na čase naših babic. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo na pomembno razliko, ki jo potrošniki pogosto spregledajo: če je nekaj pridelano doma, to še ne pomeni nujno, da je pridelano brez uporabe kemikalij in pesticidov.

Povprečni kupec se pogosto znajde v dilemi, komu zaupati. Ali sijoče jabolko z oznako eko v supermarketu resnično prekaša tistega z lokalne kmetije? Odgovor se skriva v strogih pravilih in nadzorih, ki pa žal včasih razkrijejo tudi nepravilnosti. O rezultatih inšpekcijskih nadzorov in razlikah med deklariranimi izdelki poroča hrvaška Slobodna Dalmacija, ki navaja podatke kmetijske inšpekcije pri naših južnih sosedih.

Ko domače ni nujno zdravo

Ključna težava nastane pri razumevanju terminologije. Izraz "domače" se nanaša predvsem na poreklo in morda manj industrijski način predelave, ne zagotavlja pa ekološke neoporečnosti. Po drugi strani so oznake, kot je "ekološki", zakonsko zaščitene in zahtevajo strog certifikat. To pomeni, da kmet, ki prodaja "domačo" solato, to solato lahko škropi s pesticidi, medtem ko ekološki pridelovalec tega ne sme početi.

Podatki inšpekcijskih služb razkrivajo realno stanje na terenu. V letu 2024 je bilo v sosednji Hrvaški opravljenih kar 454 uradnih nadzorov. Inšpektorji so odvzeli 69 vzorcev izdelkov, ki so se ponašali z ekološkimi oznakami. Rezultat? Pet vzorcev ni prestalo testa. Čeprav se številka morda zdi nizka, gre za izdelke, ki jih potrošniki drago plačajo v veri, da so popolnoma čisti. Podoben trend se je nadaljeval tudi v letu 2025, ko so do novembra opravili skoraj 400 nadzorov in med 80 odvzetimi vzorci našli štiri neskladne primere.

Strogi nadzori in kazni

Nadzori se ne izvajajo le na kmetijah, temveč inšpektorji vzorce jemljejo tudi na mestnih tržnicah, v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano in v velikih trgovskih centrih. Pozorni so tudi pri uvozu ekoloških proizvodov, kjer je tveganje za prevaro prav tako prisotno. Najpogostejša kršitev, ki so jo odkrili, je bila prisotnost nedovoljenih snovi v izdelkih, ki so bili označeni kot ekološki. Gre predvsem za ostanke pesticidov, ki v ekološkem kmetijstvu nimajo kaj iskati.

Ko inšpektorji naletijo na takšen izdelek, so ukrepi strogi. Izdana je prepoved dajanja na trg pod ekološko oznako, kar pomeni, da se izdelek ne sme več prodajati kot "bio" ali "eko". Poleg tega sledijo prekrškovni postopki ali celo obtožni predlogi. Za potrošnike je to pomembno opozorilo: zaupanje je dobro, a certifikat je boljši. Pri nakupu na tržnici se ne zanašajte le na lepe besede prodajalca, temveč bodite pozorni na uradne certifikate, če iščete resnično ekološko pridelano hrano brez pesticidov.