Turistična industrija raste tako hitro in tako daleč, da je postala resna globalna tema. Le redke so branže, ki so izkoristile prednosti 21. stoletja tako dobro, kot je to storil turizem - odprte meje, tehnološki hiperskok v transportu, nesluten razvoj interneta, predvsem pa vzpon srednjega razreda. Cene, letala, informacije so le klik proč in z nekaj truda lahko v manj kot 48 urah prispemo v najbolj oddaljeni košček sveta.
Leta 1995 je v tujino potovalo okoli 536 milijonov ljudi, leta 2012 že milijarda. Industrija je danes vredna osem trilijonov dolarjev in je največji delodajalec na svetu, eden od enajstih ljudi dela v turizmu ali prometu. Potovanja obljubljajo počitek, zabavo, vznemirjenje in všečke na družbenih omrežjih, v iskanju naštetega pa ljudi ne ustavi nič - niti vojna (turisti krenejo celo v Afganistan) niti najnevarnejša džungla. Lani so po podatkih Svetovne turistične organizacije na Bližnjem vzhodu beležili desetodstotni porast turističnega obiska, Evropo pa je kljub terorističnim grožnjam obiskalo šest odstotkov več turistov kot leto prej.

Jadran: Prevara stari barba ali zakaj izumirajo ribe
Dol do Jadrana. Od januarja do junija letos je Hrvaška zabeležila več kot 6,4 milijona prihodov turistov ter 25,4 milijona prenočitev. Kontinentalna Hrvaška ob tem ni dosegla niti milijona prenočitev, ostale prenočitve so bile vse zabeležene na obali. Vroče točke so Rovinj, Dubrovnik, Umag, Split in Poreč.
Z izjemo posamičnih vzklikov nejevolje, denimo splitskih znanstvenikov, ki bodo najverjetneje morali eno od fakultetnih zgradb na rivi prepustiti turističnemu kapitalu, imajo domačini turiste radi - če ne drugače, vsaj v obliki vira dohodka. A jadranska obala je v veliki meri razprodana tujim korporacijam, gradnja nove infrastrukture ne dovolj regulirana in okolje za domačine vedno bolj negostoljubno, se slišijo redka opozorila.

Manj kot sedem odstotkov rib, ki jih pojemo v Sredozemlju, prihaja iz Sredozemskega morja. Ostalo je uvoz

Ljubljana: Mesto, ki postaja Disneyland
In navzgor do celinskega hotspota - Ljubljane. Od januarja do junija je Ljubljana zabeležila okoli 293.000 prihodov turistov, v povprečju so v mestu prespali eno noč, v pomladnih mesecih dve. Mesto že nekaj let zapored beleži novi turistični rekord.
Raziskava evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2015 je sicer pokazala, da je z življenjem v Ljubljani zadovoljnih kar 92 odstotkov meščank in meščanov, tako je po zadovoljstvu meščanov med prvo deseterico evropskih prestolnic. A vedno več domačinov tarna nad gnečo v središču mesta, predvsem pa nad cenami storitev. Lani smo v Večeru denimo primerjali prestolniške cene precej enostavne pijače špricar s cenami v Mariboru in našli najdražji kozarec mešanice v Ljubljani, stal je skoraj štiri evre. Majhen kazalnik sicer, a poveden.
Strokovnjak za prostorsko sociologijo dr. Marjan Hočevar s Fakultete za družbene vede meni, da so razlogi za skrb utemeljeni: "V določenih primerih je zadeva ušla iz rok in ponekod že ogroža ljudi, ki tam živijo. Predvsem v starem mestnem jedru Ljubljane. Težava v Ljubljani je predvsem, da je koncentracija turistov na enem mestu zelo visoka - Ljubljana ima namreč majhno mestno jedro na vsega nekaj odstotkih površine. In tam ljudje dejansko ne morejo več živeti. Lahko še samo oddajajo sobe prek Airbnbja, prostor je le še za hotele in podobno. Ljubljana doživlja to, kar so druga mesta že pred tem, denimo Barcelona, Berlin, Pariz, najbolj drastičen primer pa so Benetke. K sreči je površina Ljubljane dovolj velika, da ljudje še imajo kje živeti, se ji pa dogaja diznizacija, postaja Disney World, ki je nastal z revitalizacijo starega jedra. Gre za gentrifikacijo, namesto da bi na nekem prostoru živeli raznoliki ljudje, je enostavno utor turizma prevelik in ogroža lokalne prebivalce s cenami stanovanj, cenami storitev in proizvodov, ponudbo stanovanj nasploh. Postaja nerealistično okolje, ki se mu ljudje že počasi izogibajo."
Te dni obisk Ljubljane zahteva prebijanje skozi množice turistov, ki pa po drugi strani pustijo v prestolnici tudi precej denarja.


Alpe: Niso prostor za petzvezdični turizem
Število nočitev turistov v Sloveniji najhitreje raste v gorskih občinah. Če so gorske občine leta 2014 beležile nekaj čez dva milijona prenočitev, se je leta 2016 število približalo trem milijonom. Natančneje, v gorah je leta 2016 prespalo 2,16 milijona tujih turistov in 704.551 domačih gostov.
Za razliko od morske obale ali mest je gorski svet bolj specifičen po številnih lastnostih. Narava je tam manj odporna na pritiske, saj že brez turizma rastline odganjajo v zahtevnih pogojih, živali pa imajo prav tako za preživetje na voljo manj ugodne pogoje kot v dolini. Dejstvo je tudi, da alpski svet, vsaj tisti del, ki je turistom privlačen, ne bi bil tak, kot je, brez ljudi, ki so tam vzpostavili pašnike ali kako drugače oblikovali okolje. Ne toliko povečan obisk, predvsem diverzifikacija turistične ponudbe je značilna za gorski svet. Turistični pritiski so mnogoteri, razlaga geograf in okoljevarstvenik dr. Matej Ogrin. Gradnja turistične infrastrukture, gradnja poti, cest ter obisk puščajo v okolju velik pečat. "Danes počnemo v gorah na desetine dejavnosti, pred nekaj leti bi lahko turistične dejavnosti preštel na prste obeh rok. Zdaj imamo padalce, jadralce, kanjoning, kajaking, rafting, pohodništvo, trekinge, spuščanje po jeklenicah, kolesarstvo ... Organizirajo se tekmovanja, turno smučanje, bordanje. Turistična raba gorskih pokrajin se je diverzificirala, podaljšuje se tudi čas izvajanja teh dejavnosti. Ni več zimske in poletne sezone, turno smučanje dobi denimo pravi zamah v marcu, je pa res, da se gorske postojanke oktobra ponavadi zaprejo in se obisk zmanjša," ponazori Ogrin.

