Na trgu obstaja več vrst izravnalnih mas. Vsaka izravnalna masa ni primerna za katerokoli talno oblogo. Nekatere talne obloge se namreč na podlago lepijo z zato pripravljenimi lepili, recimo keramične ploščice, nekatere pa se samo položijo, na primer parket ali laminat.
Goran Gomboši iz podjetja Kema naniza izravnalne mase: samorazlivne, hitrosušeče, maltne ... Maltne izravnalne mase se uporabljajo predvsem na zunanjih površinah, medtem ko samorazlivne za notranje površine. Za vsako izravnalno maso je značilen drugačen postopek vgradnje in čas sušenja do začetka polaganja obloge. Mase se razlikujejo glede na to, za kaj jih bomo uporabili oziroma katera zaključna obloga ji bo sledila. Ali z drugo besedo, kot pravi Andrej Krajnc iz podjetja Henkel, glede na vrsto talne obloge izberemo primerno izravnalno maso. Tudi debelino izravnalne mase določimo po tem, ko ugotovimo, kako neravna je sama podlaga.
Pred vgradnjo mase še grundirni premaz
Pri tem Gomboši opozori, da se vse mase vgrajujejo na predhodno nameščen grundirni premaz oziroma vezni sloj, ki ga nanesemo na površino, predem razlijemo izravnalno maso. "Tudi tu je treba vedeti, kateri premaz uporabiti in kdaj ga namazati na površino, kar pa je odvisno od obstoječe podlage in uporabe določene izravnalne mase." Samorazlivna masa se razlije sama, le s široko gladilko jo narahlo razprostrimo po površini.
Sveže na sveže ali pa z večurnim zamikom
Glede grundirnega premaza Goran Gomboši razloži, da najpogosteje uporabljamo akrilno emulzijo, ki jo redčimo z vodo v razmerju 1:1. V ta namen lahko uporabimo epoksidni vezni sloj in podobno. V večni primerov velja, da se pred izvedbo samorazlivne mase izvede grundirni premaz dan prej oziroma približno 6 do 8 ur pred nanosom izravnalne mase na površino. Pri maltnih izravnalnih masah delamo premaz sproti po postopku "sveže na sveže". To pomeni, da premaz nanesemo na določeno površino na tla in sproti na njega vgradimo maltno izravnalno maso.
Podlaga mora biti brez razpok
"Pri nanašanju premaza, ki služi kot grundirni sloj oziroma vezni sloj za povezovanje obstoječe podlage in na novo vgrajene mase, moramo biti pozorni, da je podlaga dobro očiščena in pripravljena. Med drugim to pomeni, da v podlagi ni razpok, nestabilnih delcev, ki že odstopajo, ni slišati votlega donenja. Pazimo tudi, da grundirni premaz ne stoji v tekoči obliki v kakšnih manjših jamicah oziroma luknjicah, ampak da se je povsem vpil v podlago. To velja predvsem za izdelavo izravnalne mase maltnega tipa, kjer se ta izvede sproti po postopku "sveže na sveže". Premaz na površino nanesemo enakomerno in naj ga bo toliko, kolikor se ga lahko vpije v podlago," poda napotke o nanašanju Gomboši.
Ob tem izpostavi, da je pri nanosu izravnalne mase vse odvisno od potrebne debeline nanosa glede na končno višino izvedene obloge, ki je dopustna za prostor.
Počakamo toliko dni, kot je debelina mase
Ko izvedemo delo z izravnalno maso, se mora podlaga pred izvedbo zaključne obloge posušiti. Ta čas je lahko zelo različen, odvisen je od vrste izravnalne mase, debeline nanosa izravnalne mase, temperature okolice v času vgradnje in sušenja ter od zaključne obloge. Gomboši opiše optimalne pogoje. To so temperature od 20 do 25 stopinj Celzija in 70- do 80-odstotna zračna vlaga v prostoru. V zvezi z zaključnimi oblogami pa pove, da les oziroma parket, laminat, itison, vinil zahtevajo vlago v podlagi pod dva odstotka, medtem ko je pri keramiki lahko vlaga do štiri odstotkov.
Ne pozabimo na račun
