Pozimi 2007 je slovenska policija iz azilnega doma deportirala izbrisanega Alija Berisho in njegovo družino. Ob šesti uri zjutraj. Za dvema policijskima kombijema je tedaj v avtu vse do Nemčije vozil njihov zagovornik, Matevž Krivic. Klical, razlagal, vpil in ponavljal je, da je, kar počno slovenski varnostni organi, protizakonito. Sedem let kasneje je bila Slovenija obsojena pred evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi najbolj množične kršitve človekovih pravic v svoji zgodovini. Sodišče je pripoznalo, da je prav družini Alija Berishe slovenska država storila najhujše krivice.
Včeraj so na spletni strani SDS-ovega tednika Demokracija prvi objavili novico, da se sirski begunec Ahmad Shamieh zjutraj ob šesti uri ni zglasil pred MNZ, kjer ga je policija želela "predati na Hrvaško". Prijatelji sirskega begunca so šele tedaj ugotovili, da je bilo manj kot 20 ur pred tem poslano elektronsko sporočilo, v katerega so službe MNZ vključile tudi grožnjo, da bodo, če se Ahmad Shamieh vabilu ne odzove, šteli, da je pobegnil - taka domneva pa je lahko razlog za zaprtje v center za odstranjevanje tujcev v Postojni in tudi za vsebinsko zavrnitev prošnje za azil. MNZ smo vprašali, na kakšni pravni osnovi in na podlagi kakšnega obvestila so načrtovali deportacijo sirskega begunca, a dobili le pojasnilo, da je bilo obvestilo poslano "na enak način prek elektronske pošte, kot je bilo to storjeno novembra 2017, ko se je pozivu odzval".
MNZ po mnenju zastopnikov Ahmada Shamieha ignorira upravno sodišče
