Oglasno sporočilo: Shoppster
Slovenija je država z eno najrazvitejših kultur vrtnarjenja v Evropi; 60 odstotkov gospodinjstev neguje lastne vrtove, aktualni podatki pa kažejo, da se ta kultura razteza od sajenja do urejanja in opremljanja zunanjega prostora.
Evropska komisija je že leta 2004 izvedla študijo, ki je pokazala, da Slovenci skupaj z Madžari preživijo največ časa v vrtu med vsemi Evropejci, dvajset let kasneje pa se ti podatki še vedno potrjujejo.
Slovenija: Močna tradicija vzdrževanja vrtov
60 odstotkov slovenskih gospodinjstev prideluje lastno zelenjavo, kažejo analize SURS-a, e-commerce platforma Shoppster.si, ki spremlja trende povpraševanja na slovenskem trgu, pa beleži, da zanimanje za vrtno opremo dosega letni vrhunec ravno sredi pomladi, aprila in maja.
Strukturalni razlog je zelo jasen. Slovenija je na splošno med evropskimi državami z najvišjim deležem gospodinjstev v samostojnih hišah; po Eurostatovih podatkih za leto 2025 72,1 odstotka Slovencev živi v hiši, kar je sedmi najvišji rezultat v EU.
Z drugimi besedami, od skoraj 860.000 gospodinjstev jih več kot 620.000 prebiva v hišah, ki jim pogosto pripadajo vrtovi in travniki. Tradicija pridelave sadja in zelenjave je globoko zakoreninjena v kulturo teh krajev, ne glede na urbanizacijo in spremembo življenjskega sloga.
Toda poleg sajenja in pridelave so Slovenci enako predani urejanju svojih vrtov in bivanju na prostem, kar kažejo spomladanski podatki o iskanju.
Vrtno pohištvo in kosilnice kot ključni izdelki
Google tako beleži, da je zanimanje za vrtnim pohištvom v zadnjih tednih poraslo za 60 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, iskanja za vrtnimi garniturami pa rastejo za 40 odstotkov.
Nobena od kategorij še ni dosegla lanskih vrhuncev, kar pomeni, da se sezona šele začenja. Za vse, ki iščejo vrtno opremo, je pomladanska sezona pravi trenutek za nakup. Zanimivo je tudi, da upada zanimanje za rabljeno opremo, medtem ko rastejo novi izdelki in znane blagovne znamke.
Poleg bivanja na prostem vsi skrbijo tudi za urejenost; trg kosilnic tako beleži premik, ki govori več kot zgolj sezonski vzorec. Robotske kosilnice beležijo rast iskanj za 50 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in so dosegle skoraj enako zanimanje kot splošni pojmi, kot je "kosilnica".
Baterijske in akumulatorske kosilnice rastejo za 60 odstotkov, prav tako motorne. Vrhunec zanimanja za kosilnice običajno pade v april, potrjuje pa se trend, ki kaže, da slovenski državljani premikajo svoj fokus na električni pogon in avtonomno delovanje.
Prihranek časa in primerjava s sosedami
Po ocenah ima povprečno slovensko gospodinjstvo travnik velikosti okoli 300 kvadratnih metrov, ki ga je treba kositi približno 25-krat letno, od aprila do oktobra.
Z navadno kosilnico to pomeni približno 11 ur letno na gospodinjstvo, kar se na ravni celotne države skupno prevaja v okoli 6,8 milijona ur letno, ki odpadejo samo na košnjo trave.
Robotska kosilnica lahko isto delo opravi avtonomno, lastnik pa ji posveti le dve do tri ure letno za nastavitev in osnovno vzdrževanje, s čimer se sprosti dodaten čas za sajenje, urejanje in bivanje zunaj. Zato ni presenetljivo, da mnogi iščejo avtomatizirane možnosti pri urejanju vrta in travnika.
Slovenija pri kulturi vzdrževanja zunanjega prostora v regiji ni osamljena. Madžarska in Hrvaška, ki imata po Eurostatu še višji delež gospodinjstev v samostojnih hišah, delita podobno tradicijo. Toda ravno Slovenija, po že omenjenih podatkih Evropske komisije, prednjači po času, ki ga prebivalci dejansko preživijo pri delu v vrtu.
