Razkrivanje družbenih anomalij na odru

Opera in Balet SNG Maribor sta pripravila še zadnjo premiero v tej sezoni. V Veliki dvorani bodo nocoj izvedli premiero opere Dmitrija Šostakoviča pod taktirko Farhadsa Stadeja in v režiji Gáborja Tompe. V glavnih vlogah bodo nastopili Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Uroš Dolšek, Ivan Momirov in Guadalupe Barrientos. To je tudi prva mariborska uprizoritev te opere.
Dmitrij Šostakovič je eden vidnejših ruskih skladateljev 20. stoletja. Najznačilnejše psihološke poteze njegove glasbene govorice, ki se je nekajkrat preizkusila tudi v opernem žanru, so tesnoba, bivanjska nepomirjenost in brezizhodnost, ki vodi v obup in sivino vsakdana. Med njegovimi najuspešnejšimi in dramaturško izčiščenimi glasbenogledališkimi deli je veristična kriminalna opera Lady Macbeth Mcenskega okraja, ki skozi življenjske preizkušnje protagonistke Katerine Izmajlove pravzaprav razkriva celo vrsto anomalij, od družinskih disfunkcionalnosti, prešuštva, patriarhalnega nasilja do zločinskih dejanj ter obenem snema maske dvoličnostim človeške morale.
Iz gledališkega lista razberemo, da je skladatelj leta 1930 skupaj z mladim pisateljem in dramaturgom Aleksandrom Germanovičem Prejsom napisal libreto za to opero. "V vsebini te svoje druge dokončane opere se je v glavnem oprl na povest Nikolaja Semjonoviča Leskova. Slednjega so na začetku 20. stoletja uvrstili med najvidnejše ruske literate, kot so bili tudi Tolstoj, Gogolj, Turgenjev in Gončarov. Opero so prvič izvedli 22. januarja 1934 v Leningradu (Sankt Peterburgu) v Malem opernem gledališču (današnjem Mihajlovskem gledališču). Januarska izvedba opere leta 1936, ki se je je udeležil (in predčasno zapustil) Stalin, je postala politični problem, ker je v časopisu Pravda izšel razvpiti članek Zmešnjava namesto glasbe, v katerem so kritizirali Šostakovičevo glasbo, češ da je 'v nasprotju s socialističnim realizmom', h kateremu je težila stalinistična kulturna politika, zato so jo takoj umaknili z repertoarjev več gledališč. Šostakovič je skoraj tri desetletja pozneje opero predelal in spremenil njen naslov. Leta 1962 jo je v Moskvi izdal v novi različici z naslovom Katerina Izmajlova.
To je tudi glavna junakinja opere, ki se na smrt dolgočasi v neprijetnem okolju in je nesrečna v zakonu brez ljubezni. Iz strasti do lahkoživega moškega, delavca Sergeja, zagreši več umorov, zaradi dokazanih zločinov pa je obsojena na zapor s prisilnim delom v Sibiriji. Na poti med deportacijo Katerina odkrije, da jo je njen ljubimec, s katerim se je poročila po smrti svojega prvega moža, prevaral in izkoristil, da bi si pridobil naklonjenost mlade zapornice, in sklene, da se bo maščevala ženski, ki ji je speljala moža, zato jo ob ugodnem trenutku zagrabi in se skupaj z njo vrže v ledeno mrzlo reko, da obe utoneta.
Scenograf je Helmut Stürmer, kostumografka Corina Gramosteanu, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, odrski gib je delo Edwarda Cluga, asistent režije je Tim Ribič. Nastopili bodo Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Uroš Dolšek, Ivan Momirov, Valentina Čuden, Martin Sušnik, Sebastijan Čelofiga, Marko Škofič, Bruno Konda, Tomaž Planinc, Gregor Mlakar, Jernej Luketič, Alfonz Kodrič, Jure Počkaj, Danilo Vračko, Bogdan Stopar, Guadalupe Barrientos, Valentin Pivovarov ter zbor Opere, baletni ansambel ter Simfonični orkester SNG Maribor.