Pol stoletja po eni največjih planinskih tragedij v Sloveniji se je preživeli Dare Vidic odločil za revijo Jana prvič spregovoriti o usodni nesreči, ki je leta 1972 pod Triglavom vzela štiri življenja. Kot 13-letni deček je bil del desetčlanske skupine mladih planincev, ki jo je med nevihto presenetil silovit udar strele. Štirje so umrli na mestu, med njimi tudi njegov najboljši prijatelj, ostali pa so bili prepuščeni strahu, šoku in popolni neorganiziranosti reševanja.
Vas Dobrava je tistega leta tiho obstala pred tremi belimi krstami, medtem ko so preživeli nosili nevidne rane. Dare Vidic, njegova sestra Slavica in prijateljica Nada so morali s Kredarice v dolino Krme sestopiti kar sami, brez psihološke podpore in brez spremstva odraslih – nepredstavljivo po današnjih merilih. Travme pa so ostale ujete v tišino. V času, ko o duševnem zdravju skoraj ni bilo govora, je mladenič trpel hude posledice preživetega in ob živčnem zlomu prejel le injekcijo, ne pa celostne pomoči, ki bi jo potreboval.
Občutek krivde preživelega ga je desetletja razjedal in mu po lastnih besedah preoblikoval življenje, razvoj in poklicno pot. Kljub temu je že kot najstnik intuitivno iskal načine, kako se soočiti s strahom. Njegova žena, pisateljica Biba Jamnik Vidic, občuduje njegovo notranjo moč: "Fasciniralo me je, da je 14-letnik sam šel čakat strelo, ker je čutil, da se mora soočiti s svojim strahom, sicer ne bo našel miru."
Njuno globoko, iskreno pričevanje je letos dobilo knjižno obliko v delu Strela z jasnega, kjer je Dare po petdesetih letih prvič razgalil svojo dolgo pot okrevanja. Knjiga ni le zapis neke tragedije, temveč opomin, kako pomembno je, da preživeli dobijo podporo, ki je bila njemu nekoč tako kruto odvzeta.
Celotni članek preberite v reviji Jana, ki vas čaka tudi v Trafiki24.
