Pošta Slovenije pismonoše in voznike išče v Srbiji

Šest pismonoš, deset voznikov in 40 pomožnih delavcev Pošta Slovenije išče v Srbiji, ker jih menda ni mogoče najti med 84.793 junija registriranimi brezposelnimi pri nas. "Izjava, da pri nas ne dobijo zaposlenih, je nesmiselna. Govorimo o delavcih s triletno izobrazbo, ne o kakšnih specializiranih doktorjih znanosti," razlaga predsednik Sindikata poštnih delavcev KS 90 Saša Gržinič. Prepričan je, da bi Pošta lahko zaposlene našla tudi pri nas, a bi pred tem morala urediti plače in delovne pogoje zanje, namesto da beži od odgovornosti. Da so delovni pogoji slabi, po njegovem mnenju zgovorno kaže dejstvo, da je fluktuacija zaposlenih velika, odpovedi dajejo tudi tisti, ki so v podjetju zaposleni desetletje ali dve. Sogovornik tudi ne razume, zakaj iščejo voznike, če pa so pred časom zaposlene voznike silili, da postanejo pismonoše, sicer jim je grozilo, da bodo prejeli odpoved. Gržinič še izpostavi, da zaradi obilice dela in premalo zaposlenih isto delo opravljajo različno plačani zaposleni, in boji se, da bodo delavce silili v to, da delajo vse ne glede na plačilo.

Manjka še 46 ljudi

V začetku februarja sta oba sindikata, poleg Gržiničevega še Sindikat delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, zahtevala, da Pošta zaposli 111 ljudi in tako razbremeni obstoječe zaposlene. "Zdaj do te številke manjka še 46 ljudi," pojasnjuje Miloš Radić, predsednik ljubljanske enote drugega sindikata. 1. septembra mora vodstvo Pošte zaposlenim pojasniti, koliko ljudi so zaposlili. Če jih ne bodo zaposlili dovolj, morajo predstaviti razloge, zakaj zaposlenih niso dobili. "So krive plače, pogoji dela?" ugiba sogovornik in dodaja, da je bilo podjetje neuspešno tudi pri rekrutiranju že upokojenih poštarjev. "Če bomo ugotovili, da so krivi plače in pogoji dela, bo treba razmišljati v tej smeri." Ob tem pa Radić poudari, da se bo, če bomo želeli ohraniti poštni sistem, kot ga poznamo danes, v dogajanje na Pošti, podobno kot pri drugih javnih podjetjih, morala vmešati država, sploh glede na to, koliko dobička kot lastnica pobere.

Slovenščina ni nujna, a jim bodo omogočili učenje

Zakaj so primorani iskati zaposlene na tujem trgu, smo povprašali Pošto Slovenije. Da se več podjetij pri nas v zadnjem času srečuje s pomanjkanjem primernih kadrov, pojasnjujejo, in pri njih tako primanjkuje zaposlenih na področju dostave. "Zadnjih nekaj mesecev intenzivno iščemo ustrezne kadre z izvajanjem različnih aktivnosti. Sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje, prisotni smo na kariernih sejmih, oglašujemo prosta delovna mesta in podobno. Glede na premajhen odziv v Sloveniji smo se odločili za dodaten ukrep zaposlovanja tujih državljanov. Večina uspešnih podjetji v Sloveniji ima z delavci iz tujine pozitivne izkušnje (Akrapovič, Pipistrel, Gorenje, Arcont in drugi) in prepričani smo, da bo tako tudi pri nas, njihova zaposlitev pa bo gotovo prispevala k razbremenitvi zaposlenih. Konec marca smo zato začeli s postopkom zaposlovanja dveh tujih državljanov Bosne in Hercegovine, ki smo ju v začetku junija tudi zaposlili. Z ukrepom zaposlovanja tujcev, predvsem z zaposlovanjem tujcev iz Republike Srbije in Bosne in Hercegovine, bomo aktivno nadaljevali v okviru vzpostavitve direktnih kontaktov s centralnim srbskim in bosanskim zavodom za zaposlovanje, pri čemer je postopek objave prostih delovnih mest srbskih državljanov že v teku," je pojasnila direktorica službe korporativnega komuniciranja Jasmina Roškar.
Medtem ko je bil pri zaposlitvenih oglasih v slovenskem prostoru eden od pogojev znanje tujega jezika, od tujcev tega niso zahtevali. Za zaposlitev tujcev zakon o zaposlovanju in delu tujcev ne določa obveznosti znanja slovenskega jezika in interni akti Pošte Slovenije ne določajo obveznosti znanja slovenskega jezika, je izpostavila sogovornica: "Vsekakor pa bomo zaposlenim tujim državljanom omogočili tečaj slovenskega jezika, usposabljanje in mentorstvo na delovnem mestu. Usposabljanje novozaposlenih pismonoš ne glede na to, ali so iz tujine ali iz Slovenije, poteka v skladu z določili Pravilnika o izobraževanju in razvoju zaposlenih in programom usposabljanja pismonoš. Vsak novozaposleni pismonoša se praktično usposablja s pomočjo internega mentorja. Usposabljanje se zaključi s strokovnim izpitom. Bodoče novo zaposlene iz tujine bomo vključili v program Začetna integracija priseljencev - ZIP, gre za brezplačni program učenja slovenskega jezika, v katerega so vključene tudi vsebine poznavanja slovenske družbe. Ministrstvo za notranje zadeve je s postopkom javnega naročanja izbralo izvajalce po Sloveniji, ki izvajajo omenjene tečaje."

Razlog ni cenejša delovna sila

Na Pošti pa zanikajo ugibanja, da bi z uvozom tuje, predvidoma cenejše delovne sile, želeli zmanjšati plače zaposlenih. "Nikakor ni razlog zaposlitve tujih državljanov v cenejši delovni sili, ampak je razlog v pomanjkanju zaposlenih na področju dostave. Tuji državljani, zaposleni v Pošti Slovenije, bodo imeli popolnoma enako plačo kot slovenski državljani, seveda na enakih ali podobnih delovnih mestih," zatrjuje sogovornica. Po njenih navedbah znaša povprečna bruto plača pismonoše 1.163,18 evra, neto izplačilo pa 809,34 evra. Skupaj z malico in prevozom znaša znesek izplačila 952,97 evra, delavec prejme tudi regres za letni dopust v višini 931,41 evra in poslovno uspešnost v višini 209,96 evra. Povprečna bruto plača v Pošti Slovenije znaša 1.468,94 evra oziroma neto 990,76 evra, so še zapisali.