V zaporu na Dobu, kjer so zaprti najhujši kriminalci, je petnajsterica takšnih, ki so bili obsojeni na tridesetletno zaporno kazen. Eden od njih je Viktor Rafolt, obsojen zaradi treh umorov in poskusa umora. Ljubljančan je 4. decembra 2000 v Frankfurtu ustrelil tri gradbene delavce, četrtega pa so zdravniki rešili. Rafolt je prestal že skoraj polovico svoje zaporne kazni, zato že ima zunajzavodske ugodnosti - dvakrat mesečno dvanajsturni izhod iz zapora, po 22 letih in pol prestane kazni bo lahko prvič zaprosil za pogojni odpust.
"Zaporniška populacija se je v zadnjih letih zelo spremenila, veliko več je zaprtih zaradi gospodarskega kriminala, takšnih obsojencev pred leti sploh ni bilo v zaporu," razlaga. Preden so zgradili nove bivalne bloke, je bilo v sobah, kjer je bilo nameščenih od petnajst do osemnajst zapornikov, v resnici pa je prostora le za devet oseb, zrelo tesno. "Tudi sam sem približno leto dni bival v takšni sobi. Težko je vzdrževati red v takšnih sobah. Vsak zase nekaj tuhta, skrbi ga, kako bo preživel kazen, kaj se dogaja z njegovimi domačimi, in vse to se izraža v razpoloženju posameznika. Zato je včasih potrebna le malenkost, da človeka spravi ob živce. Vendar se je nekako dalo vzdržati, saj smo bili v glavnem samo ponoči vsi v sobi. Imeli smo tudi več možnosti za sprehode, dopoldan in popoldan, na velikem igrišču, ki ga od izgradnje novih bivalnih blokov ni, ker stojita na igrišču. Zgradili so nam novo igrišče, a je veliko manjše od prejšnjega," razlaga. Doda, da se sam nikoli ni pritoževal na bivalnimi razmerami, temveč nad odnosi "med nami zaporniki in zaposlenimi, saj ni bilo zaupanja med nami. Danes, ko sem tukaj že toliko časa, je drugače, navadili smo se drug na drugega." Rafolt je zdaj že nekaj let v sobi samo še z enim obsojencem. "Delam v kuhinji, pekarni, kjer vsako jutro spečem okoli 170 kilogramov kruha, popoldan po pet ur študiram teologijo," pravi Rafolt.
Pred leti so zaporniki na Dobu veliko bolj spoštovali neformalni zaporniški kodeks, kot ga danes, pojasni: "Tako kot zunaj, v družbi, opažamo pomanjkanje etike in morale, je tudi v zaporu. Včasih, ko si na črnem trgu v zaporu kupil, kar si pač potreboval, si za svoj denar dobil točno tisto, kar si kupil. Bila je fer igra, danes ni več tako. Zato je morda več izsiljevanja in groženj med zaporniki, ker mnogi ne spoštujejo pravil igre." Opozoril je tudi na trgovanje z drogo v zaporu, česar je več kot pred leti in tudi ponudba mamil se je zelo spremenila. "Pred leti si v zaporu lahko v glavnem kupil le heroin, moda tudi kokain, marihuane je bilo veliko, danes pa je tu veliko več sintetičnih drog, lažje jih je pretihotapiti v zapor, ker so v glavnem v obliki tabletk. Sintetične droge so lahko zelo nepredvidljive zaradi nepoznavanja njihove strukture. Sam sem sicer proti uživanju drog in trgovanju z njimi, vendar je prodajanje drog del dobičkonosnega posla nezakonite trgovine v zaporu," je še povedal Rafolt.
