Dnevna svetloba je kratko malo hrana, brez svetlobe nas ne bi bilo, je dejal biofizik Fritz-Albert Popp. "Ljudje nismo prišli iz neznanega sveta, temveč smo del narave," pa je poudaril pomen učinka narave na naš organizem biolog Clemens G. Arvay. V študijah iz leta 2010 so pojasnili, da našemu počutju zadošča že pet minut bivanja v zelenem okolju dnevno. Žal je danes veliko ljudi prikrajšanih celo za tako kratko bivanje na zraku.
Naši predniki so se tekom dneva zadrževali pretežno zunaj svojih bivališč, ki so bile luknje pod skalovjem. Danes je ravno nasprotno, saj bivamo pretežno v zaprtih pisarnah, tovarnah, klinikah, prodajalnah itd., kar večini ne omogoča dobiti dovolj naravne svetlobe.
Vsako pomlad znova začutimo slabo razpoloženje in tudi vemo, da ga bomo pregnali na svežem zraku, na prostem. Svetloba nas pritegne na pohode v gozdove in v gore. V resnici si s tem ohranjamo zdravje, da lahko gojimo druge dejavnosti.
Spoznali smo pomen svetlobe, vir in njeno moč, zato smo uveljavili mersko enoto luks: moč svetlobe, ki v razdalji enega metra osvetli temen prostor. Za primerjavo, navadna sobna žarnica ima moč 300 do 500 luksov. Izmerjena svetloba na prostem, v sončnem dnevu, ima 100.000 luksov, v oblačnem vremenu pa samo 40.000 luksov. Osvetlitev v prostorih naj bi bila 10.000 luksov.
Ameriški psihiater Alfred J. Lewy je s pomočjo posebnih luči že v 80. letih uveljavil spoznanje, da dnevna svetloba odločilno vpliva na razpoloženje. Svetilkam je filtriral UV-svetlobo tako, da je bila svetloba infrardeča, in jo uporabil za vpliv na depresivne bolnike ter primerjal s skupino, ki je ni osvetlil. S tem postopkom je utemeljil moderno terapijo s svetlobo, okrog 10.000 luksov v času ene ure dnevno.
Depresivno razpoloženje je danes zdravstveni problem. V severnih deželah je depresija izstopajoča v zimskih dnevih. V pomladnih dnevih, ko se zvedri, se tudi razpoloženje hitro izboljša. Sezonska odvisnost od svetlobe je povsod znan pojav depresije.
Pozitivni učinki terapije z lučmi zaradi zimske depresije so danes znanstveno dokazani. V Ameriki je ta način obravnavanja pacientov sestavni del terapij, v Nemčiji je to uveljavila zvezna zdravniška komisija za zdravila. Terapija z lučmi temelji na povečanem izločanju hormonov serotonina, melatonina in endorfinov. Izbira svetlobnih teles ne sme biti samovoljna, temveč strokovno utemeljena. Biti moramo preudarni, in če je le možno, izbrati naravno terapijo, to je s sprehodi v naravi, kar nam bo pomagalo izboljšati še gibalne sposobnosti. Na Univerzi Essex so s študijo dokazali, da so poleg svetlobe na razpoloženje pomembno vplivali tudi barve okolja, delo na vrtu, kolesarjenje ipd. Vse to je pomagalo psihično bolnim, tudi z Alzheimerjevo boleznijo.
Dnevna svetloba nam ne krepi samo razpoloženja, blaži tudi druge bolezenske znake in vpliva na dolgoživost. Že leta 1930 je John Ott s poizkusi na miših dokazal vpliv umetnih luči na večjo obolevnost ter na dolgost življenja miši, saj so živele pol manj časa kot vrstnice, ki so živele v naravni svetlobi. Dnevna svetloba izredno dobro vpliva na naša dnevna opravila in spretnosti. To so dokazali pri mornarjih s podmornic v Ameriki. Starejši so pogosteje zbolevali in tudi napačno ravnali pri ukrepih. Po vgradnji svetilk z lastnostmi dnevne svetlobe se jim je zdravstveno stanje znatno izboljšalo, kar so ugotavljali pri njihovem ravnanju. Do podobnih izkušenj so prišli tudi v šolah. Ob prvotnih svetilkah so zaznavali veliko večji nemir in motnje zbranosti kot po vgradnji novih z lastnostmi naravne svetlobe. Raziskovali so številne druge ugodne učinke dnevne svetlobe, denimo nastanek vitamina D, ki se tvori le ob sončni svetlobi. Vitamin D je odgovoren za tvorbo in kakovost kostne gostote, za učinkovit imunski sistem in mnoge druge telesne funkcije.
Manj znan je vpliv dnevne svetlobe na hormonsko uravnavanje in delovanje organov preko dneva. Internist in oftalmolog Fritz Hollwich je dokazal, da svetloba preko mrežnice ne vpliva samo na naš vid, temveč tudi na možganske predele: na hipotalamus in hipofizo, ki sta centra časovnih potekanj s posledičnim izločanjem hormonov v telesu. Bolezenski simptomi se pojavijo ob pogostejših motnjah časovnih ritmov.
Čas, ki ga preživimo v naravi, bo dejansko preventivno učinkoval na naše zdravje. Zaradi dnevne svetlobe bomo bolj utrjeni ob vetru, dežju in temperaturnih nihanjih. Vdihovali bomo eterična olja rastlin, saj je to že naravna aromaterapija. Ob pogledu na barve narave, ob miru v gozdu se bomo počutili zadovoljne. Vse to bo namreč vplivalo na procese obnavljanja celic v organizmu.
Na Japonskem je že uveljavljena specializacija iz "gozdne medicine". Izkazalo se je, da so se ljudem ob rednih dnevnih dvournih sprehodih po gozdu znatno izboljšale vrednosti krvnega tlaka, imunski sistem, količina hormonov v krvi in telesne ter duševne sposobnosti. Raziskovalci so spoznali pozitivne učinke "gozdnih kopeli".
Axel Munthe, švedski zdravnik, je dejal: "Kar dejansko potrebujemo, je dostopno za majhen denar, le odvečno veliko stane." Velja tudi stari rek: Vedeti je najboljša medicina.
Lovro Dermota, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
