Ljudje zdravilno pasijonko pogosto uporabljajo tudi pri nespečnosti, saj pomirjujoče deluje tako na telo, kot um. Zdravilna zel je del številnih pripravkov za lajšanje živčne napetosti, tesnobe in splošne notranje nemirnosti.
Zdravilna pasijonka spada med približno petsto vrst pasijonk in izstopa po svoji učinkovitosti. Gre za hitro rastočo ovijalko, ki se vzpenja do šest metrov visoko, pri tem pa razvije številna zelena, vitka stebla. Rastlina ima bogato razvejano koreninsko mrežo, trikrpe liste ter značilne cvetove z belimi, vijoličastimi in rdečkastimi odtenki, iz katerih pozneje dozori jajčast, užiten plod.
Vloga v sodobni farmaciji
Znanstvene raziskave, izvedene na živalih in ljudeh, so potrdile številne blagodejne učinke, ki jih tradicionalno pripisujejo pasijonki. Dokazano je, da spodbuja spanec, zmanjšuje tesnobo ter ugodno vpliva na simptome stresa. Nekatere raziskave kažejo na obetavne učinke pri zdravljenju epilepsije, hiperaktivnosti in odvisnosti od opiatov, a bo za trdnejše zaključke potrebnih še več kliničnih študij.
Zel pasijonke se pogosto uporablja v obliki čaja, ki ga pripravimo tako, da eno čajno žličko posušene rastline prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati deset minut. Priporočljivo je piti do štiri skodelice na dan, pri težavah z nespečnostjo pa eno ali dve zvečer, približno pol ure pred spanjem.
Še pogosteje se pasijonka nahaja v zeliščnih mešanicah skupaj z drugimi pomirjevalnimi rastlinami, kot so melisa, špajka in hmelj. Njena naravna moč prinaša ravnovesje, notranji mir in pomaga telesu, da se lažje spoprijema s sodobnim tempom življenja in premaguje stres.
Uporaba zdravilne pasijonke pri otrocih, mlajših od dvanajst let, ni priporočena, saj ni dovolj podatkov o varnosti. Podobno velja za nosečnice in doječe matere, ki naj se izogibajo uživanju pripravkov iz pasijonke zaradi pomanjkanja raziskav o vplivih na razvoj ploda oziroma otroka.
Kemična sestava in učinkovine
Čeprav še ni popolnoma pojasnjeno, katere snovi v pasijonki povzročajo njeno delovanje, strokovnjaki menijo, da gre za kombinacijo več spojin, ki skupaj prispevajo k učinku.
Posušena zel vsebuje približno 2,5 odstotka flavonoidov, med katerimi sta najpogostejša izoviteksin in izoorientin. Poleg tega so v njej še kumarini, cianogeni glikozidi, alkaloidi v sledovih in eterično olje, vsebnost pa se lahko spreminja glede na rastišče rastline.
Že dolgo preden je pasijonka dosegla Evropo, so jo staroselci v Ameriki uporabljali pri številnih zdravstvenih težavah.
Indijanci so jo cenili zaradi njenega pomirjujočega učinka, uporabljali pa so jo za pomoč pri nespečnosti, epilepsiji, zobobolih, prebavnih težavah, menstrualnih bolečinah in celo kožnih vnetjih. V Evropi so jo najprej gojili kot okras, šele kasneje pa so spoznali njeno zdravilno vrednost.
Varnost in možni stranski učinki
Do zdaj ni znanih poročil o neželenih učinkih ali škodljivih medsebojnih delovanjih pasijonke z drugimi zdravili. Prav tako hrana in pijača ne vplivata na njeno učinkovitost.
Vseeno pa naj se uporabi izogibajo posamezniki, ki so preobčutljivi na to rastlino. Če se med uporabo simptomi ne izboljšajo ali se celo poslabšajo, je nujno poiskati zdravniški nasvet.
Ker pasijonka lahko povzroči zaspanost, se priporoča previdnost pri vožnji in upravljanju s stroji. Osebe, ki opažajo zmanjšano pozornost ali počasnejše odzivanje, naj začasno opustijo tovrstne dejavnosti.
Zapis je zgolj informativne narave in ne nadomešča obiska ali posveta pri vašem zdravniku ali farmacevtu.
