Pametno prezračevanje se začne tam, kjer ljudje zares dihajo

Kakovost zraka je pomembna za človekovo zdravje in dobro počutje, za kognitivni razvoj otrok in delovno učinkovitost, o tem ni nikakršnega dvoma. A o čem pravzaprav govorimo, ko omenjamo kakovosten zrak? Je pomembno le, kakšni sta temperatura in stopnja vlage v prostoru, ali je za prijetno in zdravo bivanje enako pomembno, koliko imamo kisika, kakšen je vonj v stanovanju ali hiši? Sodobne in tudi prenovljene hiše in stanovanja so večinoma opremljeni s kakovostnimi okni, ki zagotavljajo dobro toplotno izolacijo, vendar stavbo popolnoma zatesnijo. V takih razmerah pa kmalu porabimo kisik, to pa občutimo kot zatohlost, navadno rečemo, da imamo "slab zrak". Zato je v takih prostorih nujno zračenje, redko kdo pa si lahko privošči vsako uro za pet minut narediti prepih v stanovanju. Pa ne le zaradi varčevanja z ogrevanjem, ampak pogosto zato, ker družine večino dneva ni doma in ni časa, da bi odpirali okna. Rešitev za izmenjavo zraka so zato prezračevalni sistemi, ki jih vgradimo v steno in nam po potrebi dovajajo svež zrak, pozimi tudi segret. A ti sistemi imajo po besedah Milana Kustra, direktorja podjetja i-Vent, eno pomanjkljivost: merilniki lastnosti zraka ne ugotavljajo sredi prostora, torej tam, kjer se zadržujejo stanovalci, temveč v steni, zato rezultati meritev ne ustrezajo vedno potrebam uporabnikov. V i-Ventu so zato razvili inovativen merilnik kakovosti zraka, imenovan i-Cube.

"Že več kot 15 let se ukvarjam s prezračevalnimi napravami in v tem času sem govoril z ogromno strankami in uporabniki. Vedno želimo izdelek še bolj približati potrebam uporabnikov, ga narediti čim bolj učinkovitega. Vsi dosedanji prezračevalni sistemi, tudi naš, so merili vlago in temperaturo neposredno v enoti, ki je vgrajena v steno. Ker pa so stene izpostavljene različnim vremenskim razmeram, osončenosti in podobno, je na primer severna stena bolj vlažna, južna pa manj, zato meritve niso bile optimalne. Na osnovi različnih parametrov pa je nemogoče enako krmiliti vse prezračevalne enote, ker si ukazi nasprotujejo.

Zato sem se domislil naprave, ki jo postaviš v prostor, torej tja, kjer dejansko dihaš, in izmeri parametre tako, kot jih v resnici občutimo. Napravo smo zasnovali sami v podjetju, pri čemer se tokrat nismo povezali z univerzo, ampak s specializiranim podjetjem, ki nam razvija in nadgrajuje sistem. Tam so razvili že celotni software za i-Ventove prezračevalne naprave in so najbolje seznanjeni z našim produktom. Spremljajo naše delo, veliko se pogovarjamo in tudi zelo hitro znajo oceniti, kaj realno lahko naredijo in česa ne. Skupaj smo mojo idejo ocenili kot izvedljivo. Razvoj je trajal slabi dve leti, preden je zadeva prišla na trg."

"Pri razvoju novega elementa je vedno treba upoštevati dizajn in tehnologijo, ki jo lahko implementiraš. Pri dizajnu so nam pomagali strokovnjaki s tega področja, saj smo poskušali narediti izdelek, ki ima preprost in brezčasen videz. Dve stranici sta konusni, podobno kot difuzor na naši enoti, tako da je kocka usklajena z i-Ventovo celostno podobo.

Nadaljnja usklajevanja pa so bila potrebna pri senzoriki, ker je bilo treba določiti najpomembnejše parametre za kakovost zraka in za zdravje uporabnikov bivalnih prostorov. Odločili smo se za merjenje temperature, vlage, vrednosti CO2 v primerjavi s kisikom ter senzor za vonj. Če nekdo praži čebulo ali prižge cigareto, kocka torej zazna smrad. Merimo tudi splošno kakovost zraka, kratica za to je VOC, peti parameter pa je skupek vseh izmerjenih podatkov, ki nato sestavljajo krivuljo, na osnovi katere lahko naprava generalno regulira delovanje prezračevalnih naprav.

Potem ko smo določili teh pet senzorjev, je bilo treba premisliti, kako jih umestiti, da senzorji niso preblizu ohišja. Na koncu smo določili še velikost baterije, da je ni treba prepogosto polniti. Zdrži en teden, polni pa se tako kot telefon."

"Največji izziv je bil napravi določiti izhodišče, kajti v vsakem prostoru je zrak drugačen. Če je hiša v bližini prašičje farme, je v njej vedno drugačen zrak, kot če stoji sredi Pohorja. Ko sistem deluje, se bo zrak vsekakor izboljšal, ampak za koliko? To smo rešili tako, da kocka prvih dvanajst ur samo meri kakovost zraka in te meritve uporabi za izhodišče. Velik izziv je bil tudi implementirati sistem za različne države. Kocka se namreč avtomatsko poveže z najbližjo vremensko postajo, podnebje v Sloveniji pa ni enako kot na primer v Kanadi ali kje drugje po svetu. Če je nekje zunanji zrak zelo mrzel, na primer 20 stopinj Celzija pod ničlo, moramo napravo programirati tako, da bo izbrala prave prioritete. Neštetokrat smo z natančno diagnostiko merili na primer poslabšanje zraka v spalnici po treh urah. Če v njej spita dve osebi in je hiša zatesnjena, ker ima sodobna okna, v treh urah vrednost CO2 naraste nad dovoljeno mejo, po petih urah pa je na kritični točki. Od tega se sicer ne zadušimo, ampak slabo spimo in se zbujamo nespočiti. Je torej pomembneje izboljšati vrednost kisika v notranjem zraku ali bolj segreti zrak, ki vstopa v notranjost od zunaj, čeprav gre to na račun izkoristka? To smo rešili s programsko kombinatoriko."

"Na svetu nima še noben prezračevalni sistem na tak način izpeljane senzorike zraka in kontrole delovanja. Pri tem smo prvi in dobivamo zelo dobre povratne informacije z vsega sveta, navodila za uporabo pravkar prevajamo tudi za japonsko in avstralsko tržišče. Na področju prezračevanja se že več let naprave nikjer po svetu niso bistveno spremenile. Izboljšali so se recimo toplotni izkoristki, znižali smo slišnost in porabo energije, nihče pa se ni lotil diagnostike zraka. Senzorji za temperaturo in vlago so v večini sistemov v zidu, zato so podatki, ki jih sporočajo, popolnoma neuporabni za to, da bi lahko sistem reguliral delovanje. Ker če imamo v prostoru dve enoti, pa ena izmeri povišano vlago, pri drugi pa je vlaga ustrezna, kaj lahko naredimo? Razlika v temperaturi zidu pa je lahko tudi tri, štiri ali pet stopinj. Za i-Cube pa ni pomembno, kakšne so razmere v steni, ker merimo parametre zraka v prostoru."

!Seveda jih je mogoče naročiti, i-Cube je le naprava za dodatno diagnostiko zraka v prostoru, ki zagotavlja bistveno natančnejše delovanje 'just in time', torej takoj, ko se nekaj zgodi."

"Da, vsak i-Ventov prezračevalni sistem je mogoče opremiti z i-Cubom, toda za zdaj naše proizvodne kapacitete še ne zadoščajo, da bi lahko vseh naših 40.000 strank obvestili, da lahko nadgradijo svoje naprave."

"Tako je, i-Cube je ena od komponent aplikacije, telefon ga samodejno zazna in ga integrira v aplikacijo. Uporabnik se lahko odloči, ali želi dobivati potisna obvestila o spremembi zraka v svoji hiši ali stanovanju. Če se odloči za prejemanje sporočil, lahko izbere tudi med tem, ali bo naprava delovala avtomatsko ali bo sam upravljal njeno delovanje. Aplikacija je narejena tako, da je razumljiva vsakemu uporabniku, in je trenutno zagotovo daleč najbolj napredna na svetu."