Novosti za manj učinkovito policijo?

Ostra je bila v minulih dneh namestnica generalnega direktorja policije

Tatjana Bobnar

, ko je v imenu policije opozarjala na nekatere predloge sprememb zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki jih v okviru pravosodne reforme spreminja ministrstvo za pravosodje. Da gre za nepremišljene predloge, ki so nastali v nekem pravnem laboratoriju in kažejo na nepoznavanje dela policije, je Bobnarjeva namenila ministrstvu za pravosodje.
Pravosodni minister

Goran Klemenčič

sicer ne skriva, da teži k odpravi sodne preiskave, ki po njegovem po nepotrebnem podaljšuje trajanje sodnih postopkov. Sprememba ZKP sicer ni tako drastična, a nekatere korake na poti do ukinitve sodne preiskave je v predlogu sprememb zakona le najti. Večja bo vloga in odgovornost tožilcev, pa tudi policije, ki naj bi zdaj prevzela zaslišanje osumljencev, ob zakonsko predpisanem avdio in video snemanju.

Utišana policija

Predlogu sprememb sicer niso naklonjeni ne sodniki ne tožilci, v minulih dneh pa so z roko v roki najbolj glasno proti policiji in notranjem ministrstvu. Policija opozarja predvsem na dejstvo, da želi pravosodno ministrstvo njihovo komuniciranje z javnostjo popolnoma zapreti. V predlogu zakona je namreč zapisano, da bo javnost o poteku postopka oziroma o kazenski ovadbi v predkazenskem in kazenskem postopku obveščal državni tožilec. Da so komuniciranje in odnosi z javnostmi v policiji izjemno pomembni, saj z njimi zagotavljajo preglednost svojega dela, vzdržujejo pozitivno podobo policije in krepijo medsebojno razumevanje z različnimi javnostmi, predlogu nasprotujejo v policiji. Ta zanje pomeni, da policija v času predkazenskega postopka ne bi mogla samostojno komunicirati, kar je zanje nesprejemljivo in praktično nemogoče. "Za medije in druge javnosti so najbolj aktualni prav primeri, v katerih so bile podane prijave in se vodijo predkazenski postopki oziroma so bile že podane kazenske ovadbe. Pri tem ne gre samo za najbolj odmevne zadeve, saj je predmet zanimanja medijev lahko primer resnega gospodarskega kriminala ali tatvina, pri kateri je bila prijeta znana oseba, lahko pa povsem drugo kaznivo dejanje. Istočasno bi taka določba tudi onemogočala odzivanje policije in njenih odgovornih v primeru kakršnihkoli očitkov, vezanih na konkretni postopek. Glede na dosedanje izkušnje dvomimo, da bodo zagovorniki v času kazenskih ali predkazenskih postopkov molčali in ne izpostavljali domnevnih napak organov pregona in odkrivanja,“ pravijo na policiji.

Napačne interpretacije in nesporazumi

In kaj na omenjene očitke odgovarja predlagatelj sprememb? "Okrog obsežnega predloga novele zakona o kazenskem postopku se je v zadnjih tednih v strokovni in siceršnji javnosti pojavilo precej nesporazumov ali napačnih interpretacij, ki jih v okrepljenem sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve ter policijo v teh dneh odpravljamo," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Dodajajo, da je poglavitni cilj predloga novele, poleg implementacije direktive Evropske unije, ki določa minimalne standarde varovanja žrtev kaznivih dejanj, s katero Slovenija že krepko zamuja, odpraviti ovire, ki predkazenski postopek, preiskavo ter samo sojenje in pritožbeni postopek delajo neučinkovite ob hkratnemu spoštovanju temeljnih postulatov sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.