"Upamo, da boste prebrali našo študijo in se kot vodja izvršilne oblasti zamislili, kaj pomenijo za Koroško vsakršna odmikanja gradnje hitre ceste. Morda čez nekaj let ne bomo več govorili zgolj o 38-odstotnem odseljevanju mladih iz regije, ampak bo ta odstotek veliko višji. Takrat se boste res upravičeno vprašali, ali je cesta v 'regijo izumrlih' sploh še smiselna … Če želite Korošcem dokazati, da boste resnično izpolnili svojo obljubo o gradnji hitre ceste na Koroško v letu 2018, predlagamo, da se najkasneje v januarju 2017 zglasite na Koroškem, da dorečemo natančno časovnico izgradnje," je med drugim zapisano v javnem pismu predsedniku vlade
Miru Cerarju
, ki mu ga je Mladinska civilna iniciativa za tretjo razvojno os poslala skupaj z včeraj izdano študijo Hoč'mo cesto. V tej publikaciji avtorja
Andrej Grobelnik
in
Aljaž Verhovnik
na 30 straneh jedrnato in argumentirano predstavljata devet vidikov nujnosti izgradnje hitre ceste na Koroško. Recenzijo študije je opravil profesor
France Križanič
, nekdanji finančni minister, zabavne ilustracije z grenkim priokusom pa je pripravil
Ciril Horjak
. Vsi so svoje delo opravili brez honorarja.
Koroška na poti izumrtja
V njej je kopica zaskrbljujočih podatkov o stanju regije. Avtorja pri oddaljenosti gospodarskih središč izpostavljata, da so Ravne med vsemi slovenskimi gospodarskimi središči od avtocestnega križa najbolj oddaljene (53 kilometrov). Iz tega izhajajo drugi neugodni kazalniki. Po BDP na prebivalca Koroška za državnim povprečjem zaostaja okoli 22 odstotkov. V zadnjih 15 letih se je prebivalstvo regije zmanjšalo za 3,8 odstotka, na nekaj več kot 70 tisoč ljudi. Ob tako hitrem nadaljevanju upadanja populacije bo Koroška čez 400 let povsem izpraznjena. Verjetno najbolj alarmanten pa je podatek o izseljevanju mladih, ki odhajajo iz Koroške. Mladih med 15 in 29 letom je bilo leta 1990 na Koroškem skoraj 18 tisoč, danes jih manj kot enajst tisoč, za skoraj 37 odstotkov manj. Razlog za to je po mnenju avtorjev v glavnem pripisati prometni infrastrukturi. Ker ta ni ustrezna, Koroška ni zanimiva za vlagatelje, ker teh ni, ni delovnih mest in posledično mladi odhajajo s trebuhom za kruhom.
Dokaz, da je cesta rešitev za regijo
Da je gospodarski učinek izgradnje sodobne hitre ceste resnično zelo velik, sta Grobelnik in Verhovnik podkrepila s pomočjo podatkov GZS, Območne zbornice Koroška. Po odprtju zadnjega odseka dolenjske avtoceste, leta 2010, so se v občinah, ki so s tem dobile ustrezno cestno povezavo, gospodarski kazalniki obrnili navzgor. "Dodana vrednost je v občinah Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto, Mirna in Mokronog - Trebelno od leta 2010 do leta 2015 porasla za 60 milijonov evrov oziroma za 6,4 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega se je povečala s 55 tisoč na 60 tisoč evrov," je med drugim zapisano v študiji.
Andrej Gradišnik
