Ameriški nevrolog dr. Baibing Chen trdi, da ključ do ohranjanja mladostnih možganov ne tiči v reševanju zapletenih križank ali igranju sudokuja, temveč v preprosti človeški interakciji. Če želite ohraniti bistre misli v pozna leta, morate odložiti svinčnik in poklicati prijateljico.
Dr. Chen poudarja, da imajo ljudje, ki ostajajo mentalno izjemno ostri tudi v globoki starosti, eno skupno lastnost. Ne gre za to, koliko vitaminov pojedo ali koliko ur preživijo v telovadnici, temveč za to, kako socialno povezani so. Pravi, da imajo najbolj odporen um na staranje prav tisti posamezniki, ki gojijo pristne odnose z ljudmi okoli sebe.
Raziskave so pokazale celo fizične razlike v možganih ljudi, ki to počnejo. Imajo namreč debelejši sprednji cingularni korteks, del možganov, ki je povezan s pozornostjo, čustvi in socialno povezanostjo. Dr. Chen pojasnjuje, da vsaka kakovostna interakcija deluje kot trening za celotne možgane. Aktivirajo se namreč mreže, zadolžene za spomin, empatijo in jezik. Ko klepetate s sosedo ali se smejite s prijatelji, v resnici izvajate visoko intenzivni trening za svoje nevrone.
Lekcija iz dežele vzhajajočega sonca
Poleg same strukture možganov igrajo ključno vlogo tudi hormoni. Pristni in topli odnosi pomagajo zniževati raven kortizola, hormona stresa, ki je tihi ubijalec možganskih celic. Hkrati pa druženje spodbuja izločanje oksitocina in dopamina, kemikalij, ki dobesedno ščitita možgansko strukturo pred propadanjem. Osamljenost in izolacija sta danes vse pogosteje povezani s hitrim kognitivnim upadom, medtem ko je občutek pripadnosti tisti, ki nas ohranja vitalne.
Te ugotovitve potrjujejo tudi podatki iz Japonske, države z rekordnim številom stoletnikov. Tam poznajo koncept "ikigai" oziroma razlog za obstoj. Japonski starostniki so globoko vpeti v skupnost, imajo svoje rituale, hobije in prijateljstva. Ne sedijo sami doma pred televizorjem, ampak so aktivni del družbe.
