Nenujna dobrina

Petra Vidali
24.11.2020 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Filme pravkar zaključenega Ljubljanskega filmskega festivala si je na spletnih platformah ogledalo 12 tisoč gledalcev. To je štirikrat manj, kot si jih je filme ogledalo v Ljubljani in v nekaj izbranih mestih po Sloveniji lani, res pa je bilo letos na festivalu zaradi novih razmer in s tem pravil distribucije na voljo tudi manj filmov. Organizatorji so, ker je to bil pač skok v neznano, z obiskom zadovoljni.

Spleten je tudi Slovenski knjižni sejem, ki se je začel včeraj. Založbe ponujajo knjige seveda s sejemskim popustom in z nekaj spletnimi dogodki. Vendar pa to ni nekaj, česar ne bi počele tudi sicer. Za marsikatero založbo, ki pač ne more imeti svoje knjigarne, pogojev dveh knjigarniških verig pa ne sprejema, je spletna prodaja že dolgo edina pot. Prav za take založbe je bil sejem edini živi stik s kupci. Tudi za tiste, ki so dovolj velike, da so razvile vse prodajne poti, je bila prodaja na sejmu nenadomestljiva. Čeprav smo ravno te dni prebrali, da bo decembrski knjižni sejem v Pulju, Sa(n)jam knjige, kljub porazni epidemiološki sliki živ, si v tej situaciji res ne bi upala apelirati, da bi lahko bil tak tudi sejem v Cankarjevem domu. Se pa, tako kot spomladi, sprašujem, ali ne bi smeli tega reči za knjigarne. Če so lahko za prevzem naročenih knjig odprte knjižnice, najbrž ni razloga, da ne bi bile tudi knjigarne, ne? V Franciji, kjer so knjigarne spomladi in zdaj prav tako zaprli, je nekaj knjigarnarjev kršilo prepoved in si nakopalo visoke kazni, vendar se je ob tem zbudila državljanska iniciativa, saj se ljudje ne strinjajo s tem, da so knjige nenujne dobrine. Vendar pa pri nas na kaj takega najbrž ne moremo računati, ker je ljudi, ki kupujejo knjige, malo, in se dejansko knjigarnam v takih razmerah ne bi splačalo delati.

Ob spomladanskem zaprtju so bile knjigarne ob ves dobiček, založbe pa so imele približno 80-odstotni izpad dohodka. Spletna prodaja knjig je v porastu, vendar še zdaleč ne tako, da bi zapolnjevala izgubo. In kolikor vsaj nekaterim založbam v tem trenutku morda pomaga zamrznitev zakona o fiksni ceni knjige, jih onemogoča zmanjšano delovanje knjižnic, ki so glavni kupec. V skupnem seštevku smo bili po prodaji knjig na prebivalca skoraj čisto na dnu evropske lestvice in letošnje razmere nas bodo verjetno potisnile še nižje.

Če si je filme na Liffu, ki jih je bilo mogoče videti samo zdaj in samo s pomočjo festivala, ogledalo štirikrat manj gledalcev kot sicer, se sejemske prodaje knjig, ki so sicer na voljo v tej obliki ves čas, raje ne veselimo preveč. Vendar se zdi prav v tej gospodarski in človeški depresiji pomembno, da sejem kljub vsemu je. Pomembno je, da se vzpostavljajo vsaj virtualni skupnostni prostori in projekti, pomembno je, da je vsaj nekje knjiga še v središču. In res si je ni tako težko naročiti na spletu, no. Lahko tudi po telefonu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta