Storilec, ki je maja letos vlamljal v bankomate v Mariboru, na Ptuju, v Gornji Radgoni, Slovenj Gradcu, Velenju, Sevnici in Novem mestu, je znan. Ime mu je Tiberiu Agafitel, star je 30 let, prihaja iz Romunije, in kot kaže, še dolgo ne bo smel na prostost. Od 26. maja letos je v priporu, na okrožnem sodišču v Mariboru pa mu sodijo zaradi cele serije kaznivih dejanj. Policija sumi, da Romun ni bil na delu sam, pač pa se je od bankomata do bankomata v jaguarju vozil s še drugimi pajdaši, ki pa jih uniformiranci še niso identificirali, zato mora Agafitel za zdaj za storjeno odgovarjati sam.
V sodnem postopku, ki ga vodi sodnica Barbara Nerat, mu tožilstvo očita, da je v noči z 20. na 21. maj vlomil v bankomat kar 25-krat, dvakrat mu je poskus spodletel, v preostalih primerih pa je gotovino pobasal v žep. Njegov modus operandi je bil dvigovanje denarja s ponarejenimi plačilnimi karticami komitentov neke ukrajinske banke, ki niso bile zaščitene z varnostnim čipom. Romunu je na osmih bankomatih denar uspelo dvigniti brez zapletov, skupaj 4920 evrov. Na veliko drugih bankomatih pa je denar iz avtomata izpulil na silo. Zgodilo se je namreč, da so avtomati po tem, ko so denar iz trezorja že preusmerili na vodilo reže za izdajo gotovine, zadržali bančne kartice, ker so bile te blokirane. Zaradi tega se reža za izplačilo denarja ni odprla, na kar pa je bil izkušeni tat očitno pripravljen, saj se je bankomatov lotil z goljufivo metodo, tako imenovanim cash trappingom. S priročnim orodjem, podobnim vilici, je nasilno dvignil režo in denar uspešno dvignil pri 15 bankomatih, skupaj 10.330 evrov, na dveh bankomatih pa se mu je poskus ponesrečil.
Tožilstvo ima močen adut
Če bi Romun na predobravnavnem naroku očitano priznal, bi tožilka Nevenka Berdnik zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstava in velike tatvine sodišču predlagala, da obtoženemu izreče enotno kazen štirih let in pol zapora. Agafitelu je jasno, kako trdne dokaze ima tožilstvo zoper njega. Ko so mu policisti odvzeli prostost, so mu zasegli orodje za cash trapping in na njem našli njegove biološke sledi. Identificirali so ga tudi na posnetkih varnostnih kamer pri bankomatih, natančno so izračunali tudi njegovo gibanje. Vendar ne glede na to, kako močen adut drži tožilstvo v rokah proti njemu, ponudbe tožilke ni sprejel. Predlagana kazen se mu zdi pretirana. "Zapor me psihično uničuje. A nimam druge izbire, kot da grem čez to, saj nisem dosegel sporazuma s tožilko," je obtoženi zajamral sodnici, ona pa mu je namignila, da se mu zavračanje krivde ne bo izplačalo. "Če začnete seštevati očitke, se utegne zgoditi, da vam vaša odločitev ne bo v prid. Korektno se mi zdi, da vas opozorim na to. Ne pozabite, da sta zoper vas pri nas odprti še dve zadevi za istovrstna kazniva dejanja, eno obravnavam jaz, drugo pa sodnica, ki vas je že nepravnomočno obsodila in to na višjo kazen, kot jo je za vas v sklepni besedi predlagalo tožilstvo." Ker je obtoženi tujec in ker je za prevajanje dokazov in povedanega na predobravnavnem naroku potrebnega nekaj časa, je Neratova postopek prekinila, obtoženemu pa rekla, naj čas do 17. januarja, ko bo razpisala narok zanj, resno razmisli: "Pretehtajte vse. Imate odlično obrambo, odvetnik vam bo povedal, kaj je v spisu obremenilnega in kaj razbremenilnega." Spomnila ga je tudi na obremenilno okoliščino, da ima že odprt kazenski dosje. Leta 2002 so ga obsodili v Romuniji zaradi kraje pri bankomatih in tudi zaradi ropa. Kazensko so ga obravnavali tudi na Danskem, zaradi zlorabe bančne kartice so ga obsodili tudi v Nemčiji, kjer sicer ni pristal za zapahi, ker ga je doletela zgolj pogojna kazen na štiri mesece zapora.
Tri leta zapora za 2000 evrov plena
A v Mariboru vlomilcem v bankomate grozijo stroge kazni. Navsezadnje je Tiberiuja Agafitela na okrožnem sodišču v Mariboru nedavno že doletel zapor zaradi kraje pri bankomatih. Ta postopek je vodila Simona Mernik in odločila, da si Agafitel zaradi cash trappinga na bankomatih, s čimer si je prikradel pičlih 2000 evrov, zasluži za tri leta v zapor. Sodba še ni pravnomočna, je pa obtoženi zaprosil za predčasno prestajanje kazni in izrazil željo, da bi jo odslužil v domovini, kar pa se bržkone ne bo zgodilo. Zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov njegovo izročitev namreč terjata tako Španija kot Finska.
