Ladja Galeb, nekoč ponos jugoslovanske mornarice in plavajoča rezidenca Josipa Broza Tita, se počasi spreminja v muzej na vodi. Kljub temu da so ustvarjalci za njeno obnovo doslej porabili že 22 milijonov evrov, ladja še vedno ne sprejema obiskovalcev. Prvotni načrti so predvidevali odprtje v letu 2020, ko je Reka nosila naziv evropske prestolnice kulture, a so se roki močno zamaknili. Zgodovinar in nekdanji ravnatelj reškega mestnega muzeja Ervin Dubrović za zamude krivi neorganiziranost mesta Reka, poroča hrvaški portal Index.
Dubrović pojasnjuje, da poleg neorganiziranosti na zamude vplivajo tudi objektivne okoliščine. Nedavno je ladjo namreč poškodovalo turško plovilo, zato so morali delavci Galeb ponovno odpeljati v ladjedelnico. Čeprav imajo muzejski delavci razstavo že pripravljeno, ladja do konca letošnjega leta zagotovo ne bo odprla svojih vrat. Pričakujejo, da bo prve obiskovalce sprejela šele prihodnje leto.
Od prevoza banan do diplomatske rezidence
Zgodovina ladje je izjemno pestra. Italijanska podjetja so plovilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja zgradila za prevoz banan in drugega južnega sadja iz afriških kolonij. Takrat je nosila ime RAMB III. Med drugo svetovno vojno je italijanska vojna mornarica ladjo mobilizirala in jo uporabljala kot pomožno križarko. Po kapitulaciji Italije je plovilo prevzela nacistična Nemčija in ga preimenovala v Kiebitz. Zavezniška letala so ladjo leta 1944 potopila v reškem pristanišču.
Delavci so ladjo leta 1947 dvignili z morskega dna in jo v celoti obnovili v puljski ladjedelnici Uljanik. Kmalu je postala šolska ladja vojne mornarice in dobila ime Galeb, nato pa je prevzela vlogo plavajoče rezidence takratnega predsednika Jugoslavije. Galeb je odigral ključno vlogo v takratni diplomaciji. Tito je z njim prepotoval svet, obiskal številne države Afrike in Azije ter pomagal pri ustanovitvi gibanja neuvrščenih. Na krovu je gostil več kot sto državnikov in številne znane osebnosti iz sveta kulture in politike, med njimi tudi pisatelja Miroslava Krležo.
Skromna notranjost in tehnični presežki
Ko bo muzej končno zaživel, si bodo obiskovalci lahko ogledali prostore, kjer sta bivala Tito in Jovanka. Dubrović poudarja, da notranjost preseneča s svojo skromnostjo. Apartmaji in saloni odražajo moderen dizajn petdesetih let prejšnjega stoletja, ki predstavlja raven srednjega razreda, ne pa kraljevskega razkošja. Najbolj zanimiv del predstavljajo prav bivalni prostori in sejna soba z dizajnom iz osemdesetih let.
Ustvarjalci so muzejsko postavitev razdelili v tri sklope. Prvi del se osredotoča na Tita in gibanje neuvrščenih, drugi prikazuje pomorsko zgodovino plovila, tretji del pa predstavlja ohranjen Fiatov pogonski stroj, ki si ga je italijansko podjetje nekoč celo želelo odkupiti za svoj muzej. Obiskovalci bodo na krovu našli tudi originalne dokumente, fotografije in interaktivne zemljevide potovanj.
Po razpadu Jugoslavije je Galeb dolgo propadal v Črni gori, dokler ga ni kupil grški ladjar z željo, da bi iz njega naredil luksuzno jahto. Zaradi njegovega bankrota je ladja končala na Reki, kjer jo je mesto leta 2009 kupilo za približno sto tisoč evrov. Evropska unija in mesto Reka sta nato prispevala glavnino sredstev za obnovo. Kljub vsem zapletom Dubrović zaključuje, da mesto mora projekt nujno pripeljati do konca, saj bi bil vsak drugačen scenarij popolnoma nesmiseln.
