Negativni patriotizem po brexitu

Po koncu pete edicije festivala Fotopub Novo mesto je priložnost za evalvacijo s pomočnikom direktorja festivala, Mariborčanom, živečim in delujočim v Londonu, Tadejem Vindišem. Je letnik 1990, umetnik, kurator in raziskovalec na področjih sodobne vizualne umetnosti, fotografije, kritične teorije in kulturologije. Leta 2013 je diplomiral iz fotografije na akademiji FAMU v Pragi. Leta 2016 je končal magistrski študij iz kritične teorije in intermedijske prakse na Goldsmiths (Univerza v Londonu); zanj je prejel štipendijo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Kitajskem, v Islandiji, Veliki Britaniji, Avstriji in Švici. Aktivno sodeluje s Kulturno izobraževalnim društvom Kibla, je član body>data>space kolektiva iz Londona, gostujoči predavatelj na Westminster univerzi v Londonu ter od leta 2016 gostujoči raziskovalec na Goldsmiths. Je tudi podpredsednik in kurator društva Kombajn iz Maribora.

Živimo v interdisciplinarnem svetu in prekarni ekonomiji

Festival Fotopub v Novem mestu ste v štirih letih revitalizirali, redefinirali, internacionalizirali. Kje je usidran med tradicijo in inovacijo?
"Fotopub od leta 2014 ne deluje več zgolj na področju fotografije, temveč raziskuje povezave med fotografijo in ostalimi umetniškimi mediji, etnografijo, tehnologijo in drugimi. Danes področje umetnosti v širšem slovenskem ter globalnem kulturno-umetniškem prostoru zaznamuje vse večji razkorak med ustaljenimi institucionalnimi praksami in novimi pristopi k pojmovanju, prezentiranju, promociji in vrednotenju sodobnega kulturno-umetniškega delovanja. Živimo v vse bolj interdisciplinarnem svetu, v vse bolj prekarni ekonomiji, ki zahteva konstantno mobilnost in prepletanje idej, konceptov in pristopov, vendar se prav na institucionalni ravni še vedno soočamo z rigidnostjo sistema delitev tako znanja kot delovanja. Če si fotograf, si fotograf, če si kuhar, si kuhar, če si profesor na fakulteti, si samo profesor na fakulteti. Na Fotopubu vsako leto želimo poudariti, da kulturo ustvarjamo vsi in da je preplet med tradicijo, sodobnimi kulturami in ostalimi področji družbe glavna sila inovacije. Na Fotopubu se najboljše ideje dobi ob šnopsu in preslanem jagenjčku v zapuščeni hiši, ki v času festivala služi kot razstavni prostor za sodobno umetnost."
Ukvarjate se z razpotji in presečišči med sodobnimi vizualnimi umetnostmi, novimi mediji in tehnologijo. Kaj prinašajo v današnji sprofaniran, sploščen svet resničnostnih šovov in kiča?
"Fotopub je letos vsebinsko preizpraševal družbene problematike, strukture moči, antagonizme in procese proizvodnje znanja. Pristopi, ki jih je vedno težje umeščati znotraj rigidnih okvirjev ustaljenih umetniških medijev, so zavoljo svoje eksperimentalne, nezaključene ter fluidne narave prepogosto podvrženi pomanjkanju produkcijskega prostora. Kljub mnoštvu posameznih institucij v Sloveniji, delujočih na področju vizualnih umetnosti, prepoznavamo manko platforme, ki bi na institucionalni ravni razvijala, vzgajala in vzpodbujala kontinuiran razvoj izključno nekonvencionalnih, še razvijajočih se pristopov k mladi umetniški produkciji. Ti pristopi niso zgolj obešanje fotografij in slik, ampak do neke mere aktivistični. Letošnji festival je bil izjemno performativen in je skozi program razstav, performansov, pogovorov in glasbe reagiral na problematike družbe danes; generacija brez perspektive, ki je ujeta v izjemno saturiranem in kompleksnem času. Fotopub želi biti platforma, ki omogoči produkcijski prostor za kritično aktivacijo mladih."

Vračati okolju, iz katerega prihajaš

Ste ekipa samih v tujini šolanih mladih, a že uveljavljenih umetnikov. Kako vzdržujete stik z domačim okoljem in zakaj?
"To, da ustvarjamo vsebino, v Sloveniji nikoli ni bilo vprašanje, saj navsezadnje prihajamo iz te države, ki nas je vzgojila in nam omogočila izobraževanje doma in v tujini. Vračati v okolje, iz katerega prihajaš, je ključno, saj mora vsak sistem biti vzajemen. Tujina mi sicer omogoča pridobiti določena specifična znanja in izkušnje, saj je tudi večji prostor, ampak kot posameznik, ki je odraščal v času širitve Evropske unije, tujine ne vidim kot ločenega prostora zunaj Slovenije. Mobilnost posameznika je danes ključna za razumevanje kompleksnosti časa, za kritični pogled tako na okolje, iz katerega prihajaš, kot tudi na okolje, kamor si prišel prvič. Samo z mobilnostjo posameznikov in deljenjem znanj in izkušenj, pridobljenih v različnih kulturno-političnih okoljih, lahko ustavljamo aktualne vzpone lokalnega etno-nacionalizma, ki deli in nikoli ne povezuje."

Okolja za uspešno decentralizacijo ni

Nujno morava omeniti Kiblo, ste "njen otrok". Kaj pomenijo neljubljanska okolja, kot sta Maribor in Novo mesto, v umetniškem, organizacijskem galerijskem smislu v razmerju do prestolnice države? Mesti sta bila partnerja v vzhodnokohezijskem prestolovanju EPK 2012.
"V Sloveniji na nacionalni politični ravni kulture stalno govorimo o konceptu decentralizacije, vendar okolja za uspešno decentralizirano delovanje ni, saj v prvem koraku decentralizacije, kljub jasno izpisanim načrtom, prav ministrstvo za kulturo in njegovi uradniki ne podpirajo, v vsaki občini pa je financiranje vezano na lokacijo, čeprav nekateri projekti presegajo občinske, regijske ali celo državne meje. Po drugi strani pa opažam vedno več podtikanja med akterji, ki delujejo na istem področju. En primer je ta, da je letos Fotoklub Maribor prijavil Fotopub ministrstvu za kulturo, ker v naši spletni komunikaciji nismo imeli zagotovljenih vseh prevodov iz angleščine v slovenščino, čeprav smo pojasnili, da organizacija, ki deluje primarno mednarodno in izključno na volonterski bazi, nima dovolj sredstev za dvojezično obratovanje. Namesto da bi nam Fotoklub Maribor in ministrstvo za kulturo prišla nasproti in pomagala, prvi morda s pomočjo pri prevodih in drugi s finančnimi sredstvi za plačilo prevajalcev, so raje pristopali rušilno. Če bi vseslovenski kulturni prostor deloval povezovalno, enotno, vzajemno in strateško, bi namesto izgubljanja časa z iskanjem napak enega in drugega lahko gradili večje, kvalitetnejše, medregijske kulturne projekte in tako Slovenijo kot produkcijski center postavili ob bok večjim evropskim mestom."
In London ob brexitu? Se pozna na umetniški sceni turbulentna politična situacija?
"Absolutno. Sicer je London zelo samosvoj in neodvisen od ostale lokalne politike, ampak vseeno se močno čuti politična nestabilnost in porast posledic negativnega patriotizma. Trenutno učim na univerzi Westminster, kjer se posledica referenduma direktno čuti pri močnem upadu prijav iz EU. Velika Britanija je trenutno v recesiji, ljudje iz države odhajajo, povečuje se nestrpnost do različnih kultur, manj je projektnega financiranja in nihče ne ve, kaj bo z izgubo evropskega financiranja, ki je predvsem ključno za umetniško in znanstveno področje. Vsekakor ne izgleda dobro, ampak z manj financ še preživimo, ne vem pa, ali bomo preživeli destruktivne politike delitev, s katerimi se danes sooča Evropa."