Kot so sporočili iz urada zagovornika načela enakosti, se je nanje obrnila Švicarka, ki je želela del poletnih počitnic preživeti na Gorenjskem. Rezervirala in vnaprej plačala je nastanitev v hostlu, ob namestitvi v sobo pa je prejela sporočilo o dodatnem strošku. Na recepciji ji je lastnik dejal, da je zahtevek za dodatno plačilo prejela, ker presega starostno omejitev za goste hostla.
Iz ene v drugo nastanitev, nazadnje pa na cesto
To je bil šele začetek. Ko mu je povedala, da je v pogojih poslovanja določena le spodnja starostna meja 18 let, ji je odvrnil, naj pobere svoje stvari, in jo odpeljal v svoj drugi hostel, ki da nima starostnih omejitev. Ob tem je zahteval, da plača še za nočitev v drugem hostlu, čemur je sprva nasprotovala, nato pa prek spleta vseeno izvedla rezervacijo in potrdila plačilo. Toda njena rezervacija je bila zavrnjena, čeprav je imela dovolj sredstev, da plača. Lastnik je njene torbe odnesel iz hostla in kričal, da pri njem nikoli ne bo dobrodošla, ker je temnopolta. Čeprav je bilo pozno zvečer, ni upošteval njene prošnje, naj ji dovoli prespati vsaj to noč, da bi si lahko naslednji dan poiskala drugo namestitev. Turistka se je počutila prestrašeno in ogroženo ter je poklicala policijo.
Lastnik naknadno spreminjal pogoje
Zagovornik načela enakosti je v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil navedbe turistke. Iz policijskega zapisnika je ugotovil, da je lastnik pogoje poslovanja prvega hostla spremenil naknadno in v njih šele po spornem dogodku določil tudi zgornjo starostno mejo gostov, ki jim še nudi storitev.
Turistka je dokazala tudi, da je bila rezervacija nastanitve v drugem hostlu istega lastnika izvedena takoj in da je imela na računu dovolj sredstev za plačilo storitve, kar kaže na to, da je rezervacijo onemogočil lastnik. Slednji se je odločil, da svoje plati zgodbe v postopku ne bo predstavil.
Zagovornik načela enakosti je odločil, da je lastnik nastanitev ravnal diskriminatorno. Švicarko je neposredno diskriminiral in nadlegoval zaradi njene barve kože, ko ji je onemogočil koriščenje storitev, ki morajo biti javnosti na voljo ne glede na njihove osebne okoliščine.
