Cvetje in zelenje nista samo lep okras, ampak tudi simbol življenja, nove rasti. Z zelenjem ozaljšamo košaro dobrot, ki jo ob veliki noči nesemo k blagoslovu v cerkev, pa tudi stanovanje ob božiču, prazniku, ki slavi rojstvo Jezusa. Z rastlinami, ki poganjajo, rastejo in se večno obnavljajo, pa zasadimo tudi zadnja počivališča pokojnih v upanju, da bo na tem mestu vzklilo novo življenje.
Grobove urejamo na številne načine, odvisno od naših želja, možnosti, idej in okusa. Čeprav so na voljo tudi žarni zidovi in prostori za raztros pepela, se večina svojcev še vedno odloči za najem in ureditev grobnega mesta. Tradicionalno so pri nas grobovi v obliki pravokotnika ali kvadrata, na zadnji strani se dviga spomenik oziroma plošča, znotraj pravokotnika pa je običajno vsaj del prostora namenjen ureditvi nasada. Kdor se odloči grob v celoti prekriti s ploščo, postavi nanj vsaj vazo za cvetje.
Vsaj ena mačeha mora biti
Slovenci se precej držimo tradicije in se v največji meri odločamo za vedno isto vrsto cvetja za zasaditev, pravi gospa Sabina, ki v svoji cvetličarni na pokopališču Pobrežje v Mariboru cvetje prodaja že 26 let. V tem času je sicer že poskušala vpeljati nekaj sprememb, a se stranke zanje zelo težko odločijo, pravi. "Morda so za spremembe bolj dovzetni nekoliko mlajši, tisti med 40. in 50. letom, ki na pokopališče pospremijo svoje starše in jih spodbujajo, da bi nasad oblikovali nekoliko drugače kot vsako leto," pojasni sogovornica. Tradicionalne rastline na slovenskih grobovih so spomladi mačehe in jeseni vrese. "V glavnem ljudje posegajo po trajnicah in cvetju, ki je zelo trpežno, da preživi poletje z malo vode in dobro prenaša vročino. Take so na primer tudi krasule in asteriskusi, vendar se pri strankah še niso na široko uveljavili," opaža Sabina. Kupcem rada svetuje kake nove trajnice, na primer gaulterije in okrasne trave, a večina na koncu vseeno doda kanček stare navade: "Vsaj ena mačeha pa že mora biti vmes, mi rečejo."
Nujno redno menjavanje vode
Marsikdo se sploh poleti raje odloči za šopek iz umetnega cvetja, ki ga ni treba zalivati, ne zasmrdi in ne ovene. "Nekateri ga dajo v vazo tudi čez zimo, da je grob vedno videti urejen," pravi sogovornica. Pa vendar ima vse leto v ponudbi tudi sveže rezano cvetje, ki ga nabavlja pri grosistih, večinoma v Sloveniji. Priljubljeni so recimo levkodendron, ki je zelo vzdržljiv, pa marjetice, nageljni, pajčolanka ali po domače šlajer, tudi limonium z drobnimi vijoličnimi cvetovi. "Svež šopek pač zahteva redno menjavanje vode, za kar pa ljudje danes nimajo dovolj časa," pravi Sabina. Po njenem mnenju je bolje pustiti vazo prazno, kot jo napolniti s cvetjem, za katero ne moremo pravilno skrbeti. "Boljše lep umetni šopek kot grdo sveže cvetje," meni cvetličarka.
Več suhih aranžmajev
Ali tudi pri aranžmajih ob dnevu spomina na mrtve lahko govorimo o trendih? Sogovornica meni, da so opazne določene smernice. "Najbolj je to vidno pri barvah. Zadnja leta je tudi več povpraševanja po suhih aranžmajih, sploh če je napovedano hladno vreme. Je pa za to tudi finančni razlog, ker aranžmaji s smreko v hladnem vremenu vzdržijo do velike noči, če čez zimo ni pretoplo vreme," pojasni cvetličarka.
Mlajši nimajo časa
Včasih jo katera stranka prosi tudi za nasvet glede zasaditve cvetja na grobu, kar rade volje stori. "Najprej jo vprašam, kako pogosto bo lahko prišla urejat nasad, ga vsaj zalit, od tega je namreč odvisna izbira rastlin," pojasni sogovornica. Nekateri ljudje so pri njenih nasvetih najprej skeptični, sploh če rastline ne poznajo. Pogosto se zgodi, da rastlino potem vidijo na drugih grobovih in jo želijo imeti, čeprav so se ji najprej odrekli. Veliko novosti pa ljudje vidijo tudi na raznih sejmih ali v televizijskih oddajah. Tako se sčasoma tradicija le nekoliko rahlja. Sabino pa žalosti, da z leti opaža vedno slabšo skrb za grobove. "Vedno manj je starejših ljudi, ki so prihajali redno. Mladi ne hodijo toliko na pokopališče, veliko grobov je zato zapuščenih," sklene sogovornica.
