Ptujski grad je bil nedavno prizorišče nevsakdanje modne revije, ki sta jo skupaj s ptujskim muzejem soustvarili vedno iščoči in samosvoji modni oblikovalki Sanja Veličković in Sabina Hameršak Zorec iz ptujske Prešernove ulice, kjer imata le kak korak vsaksebi svoja modna ateljeja.
"Izhodišče modne revije, ki je vabila na poletno muzejsko noč, je aktualna arheološka razstava Gospodarji prehodov, ki oživlja ptujsko preteklost izpred treh tisočletij, na prehodu iz bronaste v železno dobo. Na razstavi smo želeli prikazati tudi nošo tistega časa in rezultat tega sta dve opravi - moška in ženska, v kateri smo odeli 'prvega ptujskega kneza' in 'mlado varuhinjo tradicije'," pravi Aleksandra Nestorović iz ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja, ki je skupaj s sodelavko dr. Evo Ilec modni ustvarjalki povabila k nevsakdanjemu popotovanju v svet oblačenja: "Ob raziskavi ostankov tekstila in izdelavi hipotetičnih rekonstrukcij oblačil, ki smo jih delno naredili v muzejski konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil, se nama je ob snovanju tekstilnega dela razstave z Evo porodila ideja za modno revijo. Arheologijo je zaradi časovne oddaljenosti težko približati ljudem. Eleganca, uporabnost in zanimivost oblačil zadnjega tisočletja pred našim štetjem, ki smo jih ob tem odkrivali, nam zastavljajo vprašanja, kako bi se te oblike in obleke obnesle danes. Nas še lahko nagovorijo? Ali je prazgodovina lahko inspiracija za sodobnega kreatorja?"
Nosljiva preteklost
S takšnimi vprašanji in izzivom sta muzejska arheologinja in tekstilka nagovorili ptujski modni oblikovalki in z veseljem sta se odzvali. "Obe, Sanja in Sabina, sta znani po svojstvenih kreacijah, polnih domišljije, drznosti in drugačnosti. Predvsem pa so naju pritegnile njune odprtost, pozitivna naravnanost in kreativnost. Vsaka njuna kolekcija pripoveduje svojo zgodbo, tokratna je bila muzejska, prazgodovinska. Idejo smo vse štiri z oblikovalkama snovale eno leto, saj je interpretacija mode neskončna, in pri tem odlično sodelovale," dodajata muzejski sodelavki, ki sta seveda navdušeni, ker se je "tudi v konceptih sodobnih oblačil ohranil pridih prazgodovine", saj so današnja eklektična ter globalizirana oblačila odsev večtisočletnega razvoja družbe in različnih tradicij.
Znani oblikovalki sta spretno posodobili prazgodovinske oblike noše, jih naredili nosljive, uporabne, igrive ali elegantne, primerne za sodobno žensko. In prav to je del vloge dediščine, muzeja, ki navdihuje, išče navdih v preteklosti in smernice za prihodnost, promovira tudi lokalne ustvarjalce, obuja stara znanja, povezuje preteklost s sedanjostjo in generacije ljudi. Obenem pa promovira svoje zbirke in spodbuja pozitiven odnos lokalne skupnosti do lastne kulturne dediščine in omogoča prijetno druženje.
Kaj videnega je mogoče tudi kupiti
"Vedno me pritegnejo projekti, ki tako ali drugače povežejo ljudi in mesto. To je bil svojevrsten izziv, odziv pa je pokazal, da smo ubrale pravo pot, in pokazalo se je, da ljudi zelo zanima, kaj se je nekoč nosilo," pravi Sanja Veličković, Sabina Hameršak Zorec pa, da jo je množičen obisk modne revije navdušil: "Osredotočila sem se predvsem na tkanje in takratno preprosto tehniko. Take enostavne ročne stave lahko naredimo doma. Jaz sem to tehniko vpletla v posamezne detajle oblačil in ustvarila nosljivo kolekcijo za ženske." Revija je - obiskovalci modne revije so dejali, da bi "kaj takega na ptujskem gradu radi še doživeli" - povezala oblikovalki in pokazalo se je, kako lahko dva stila ustvarita edinstven dogodek.
