Za navadno zlato rozgo (Solidago virgaurea L.) je nekoč veljalo, da prinese nepričakovano srečo, če pri hiši zraste sama od sebe. Zlata rozga zelo privlači koristne žuželke, ki uničujejo vrtne škodljivce, zato jo lahko posadimo tudi ob zelenjavni vrt. Paziti moramo le, da ne zasemeni in se razbohoti, zato jo po cvetenju porežimo. Prav tako je odlična paša čebelam. Ob navadni zlati rozgi poznamo pri nas še kanadsko in orjaško zlato rozgo. Ločimo jih hitro, saj je navadna nižje rasti, cvetove ima nanizane po celotnem, malo razvejanem steblu, na pogled so tudi večji, kot pri njenih invazivnih sorodnicah, ki jih vidimo že od daleč, saj se skupine visokih, živahno rumenih rastlin nemoteno razširjajo po zapuščenih obronkih svetlih gozdov, travnikih in porečjih. Potrebuje veliko sonca in bogato zemljo. Zelo dobro prenaša nizke temperature, razmnožuje pa se s semeni ali z delitvijo korenin.
Uvrščamo jo v družino košaric, že dolgo je poznana in učinkovita zdravilna rastlina. Zlato rozgo nabiramo od začetka cvetenja, kar traja od konca julija do oktobra. Zanimivo je, da v nasprotju z večino rastlin navadna zlata rozga zacveti najprej na višjih predelih in se nato proti jeseni spušča v nižine. Nabiramo predvsem njene cvetove, saj je v stebelcih manj zdravilnih učinkovin. Uporabimo jo lahko tako svežo kot posušeno. Ker ne vsebuje veliko vode, se zelo hitro suši in postane zelo puhasta. Zaradi ostrih dlačic, ki se pojavijo na suhi rastlini je za našo kožo in dihala primerneje, da jo osmukamo svežo in nato posušimo. Vsebuje nekaj malega eteričnega olja in več flavonoidov, tanine, saponine, fenolne kisline.
Manj boleče uriniranje
V preteklosti so jo uporabljali za celjenje ran, danes pa jo uporabljamo predvsem zaradi njenega učinka na urinarni trakt. Deluje diuretično, spazmolitično in blago protivnetno. Učinkovitost in neškodljivost pripravkov iz zlate rozge so potrdili v več kliničnih raziskavah, ki so jih opravljali ob raznih bolezenskih stanjih sečil. Dobro je delovala na izločanje sečnih kamnov in peska, okužbe sečnih poti ter razdražen in k vnetjem nagnjen mehur.
Tako se njeni pripravki (čaj ali tinktura) uporabljajo pri vnetnih boleznih v sečilih, kot pomoč pri bakterijskih okužbah sečil in kot pomoč pri izločanju (če je mogoča spontana izločitev) in za preprečevanje nastajanja sečnih kamnov oziroma peska v ledvicah in mehurju. Povečuje količino urina in s tem izpiranje obtočil, kar je koristno tudi uporabnikom katetra, ki so nagnjeni k pogostejšim okužbam sečil.
Proti uhajanju urina
Po nekajtedenski terapiji z zlato rozgo pride do izboljšanja pekočega in bolečega uriniranja, pogostega tiščanja na vodo, urinske inkontinence, pritiska in bolečin v področju mehurja. Ker močno spodbuja izločanje urina, posledično lajša tudi težave z revmo in artritisom, protinu, vnetjem sklepov, čisti kri in zmanjšuje prepustnost žil, jih krepi, znižuje krvni tlak, ima dober vpliv na jetra, pomaga proti krvavenju iz črevesa, blaži drisko. Pomaga tudi pri ekcemih ranah, ki se slabo celijo. O neželenih učinkih je malo podatkov, zato se jemanje zlate rozge odsvetuje med nosečnostjo in dojenjem, mogoče pa so alergijske reakcije pri ljudeh, ki so preobčutljivi na košarice. Prav tako je ne uživajte ob zastojih vode zaradi oslabelega srca in ledvic.
V terapevtske namene uporabljamo predvsem navadno zlato rozgo, ki deluje tudi protivnetno, čeprav imajo vse tri vrste zlatih rozg diuretični učinek.
Tinktura
Dvesto gramov sveže zlate rozge prelijemo z litrom tropinovca. Dnevno pretresamo in po štirih tednih precedimo in hranimo na temnem prostoru.
Čaj in prevretek
Dve žlički zlate rozge prelijemo s skodelico vrele vode in po petnajstih minutah precedimo. Na dan popijemo tri skodelice toplega, nesladkanega čaja, ki pomaga povečati količino seča. Pijemo ga ob vnetjih mehurja, sečnice.
Z isto količino sestavin lahko naredimo tudi prevretek, kar pomeni, da zelišče zavremo in po eni minuti odstavimo. Z mlačnim čajem lahko umivamo vneto kožo, ture. Prevretek močneje pospešuje potenje in izločanje urina. Pijemo ga pri vnetjih ledvic in mehurja, pri pesku in kamnih.
