Majhno stanovanje opremljamo brez kompromisov

Majhno stanovanje ni vedno izhod v sili, za marsikoga je premišljena odločitev. Študent, ki potrebuje bivališče za čas študija, mladi odrasli, ki se prvič seli na svoje, samski starejši brez otrok ne potrebujejo ogromno kvadratnih metrov. Potrebujejo pa dobro izkoriščen prostor, ki izpolnjuje njihove potrebe po varnem, udobnem in brezskrbnem bivanju.

Kako z dobrim načrtovanjem, večnamenskimi rešitvami in premišljeno izbiro materialov ustvariti kakovosten bivalni prostor, smo vprašali Agnes Langerholc, diplomirano dizajnerko iz arhitekturnega biroja Lagma. "Majhna stanovanja so realnost sodobnega bivanja. A majhna kvadratura še ne pomeni manj udobja, pomeni pa, da mora biti vsaka odločitev premišljena. V omejenem prostoru se napake hitro pokažejo, zato je načrtovanje ključnega pomena," poudarja sogovornica.

Nujno je poznati potrebe stanovalcev

Dobro načrtovanje se po njenem mnenju vedno začne pri človeku, pri spoznavanju njegovega življenjskega sloga, navad in potreb. "Kako poteka njegov dan? Ali dela od doma? Koliko prostora potrebuje za shranjevanje? Ali pogosto gosti prijatelje?" sogovornica našteva vprašanja, ki jih mora notranji oblikovalec zastaviti stranki, ko načrtuje njen dom. Od odgovorov na ta vprašanja je odvisno, kako bo oblikoval interier, kakšne kose in materiale predlagal. Enaka vprašanja pa si moramo, meni Agnes Langerholc, postaviti tudi sami, če opremljamo stanovanje brez pomoči strokovnjaka. Zagotovo ni dovolj, da samo stopimo v trgovino s pohištvom in izberemo tisto, kar nam je na prvi pogled všeč. "V majhnem stanovanju si impulzivnih nakupov ne moremo privoščiti. Vsak kos pohištva mora imeti jasen namen. Strokovno načrtovanje pomeni, da prostor prilagodimo uporabniku, ne obratno," opozarja oblikovalka.

Večnamensko pohištvo mora biti kakovostno

Značilnost manjših stanovanj je denimo tudi to, da je isti prostor namenjen (vsaj občasnemu) spanju, delu in druženju. Kako te stanovanjske funkcije združimo v enem prostoru? "Ključ je v coniranju: vizualnem ali subtilnem ločevanju funkcij brez zapiranja prostora. To lahko dosežemo z odprtimi regali, drsnimi paneli, različno osvetlitvijo ali premišljeno postavitvijo pohištva," razlaga Agnes Langerholc. Pomembno se ji zdi tudi, da prostor "diha". "Ne gre le za dimenzije pohištva, temveč za tokove gibanja in minimalne prehode. Najpogostejša napaka je prenatrpanost, ki prostor vizualno in funkcionalno zmanjša," opozarja.

Da lahko prostor hkrati izpolnjuje več funkcij, ga je treba opremiti z večnamenskim pohištvom, vendar pri tem pogosto naredimo še druge napake, ne le te, da ga preveč natlačimo. "Investitorji pogosto merijo le zaprto dimenzijo kosa, ne pa tudi odprte. Spregledajo prostor za gibanje ali izberejo vizualno pretežke elemente," našteva sogovornica. Poleg tega mora biti večnamensko pohištvo robustno in primerno za redno uporabo. "Če je kompromis v kakovosti, bo to dolgoročno dražja odločitev," dodaja.

Jedilna miza ni najboljša rešitev

Najkasneje od kovida je v mnogo organizacijah delo od doma postalo kar pogosta praksa, vendar naši domovi večinoma niso opremljeni po pravilih delovnega okolja. V večjih stanovanjih je delovni kotiček lažje najti, v manjših kot domačo pisarno pogosto uporabimo kar jedilno mizo. Pa je to prav? "Če nimamo druge možnosti, je lahko tudi jedilna miza začasna rešitev. Vendar dolgoročno pogosto ni ergonomsko ustrezna in otežuje ločevanje med delom in zasebnim življenjem," sogovornica spomni na nujen odklop od dela, na katerega pogosto pozabimo. Namesto delovnega prostora pri jedilni mizi priporoča elegantnejšo rešitev: "Tudi v manjšem stanovanju je mogoče zasnovati diskreten delovni kotiček, na primer v niši ali omari, ki omogoča pravilno višino, ustrezno osvetlitev in možnost zapiranja po koncu delovnika."

Poleg tega, da doma spimo in včasih delamo, se večinoma tam tudi prehranjujemo, občasno pa tudi družimo s sorodniki in prijatelji. Da obiskovalci ne bodo jedli stoje ali s krožniki na kolenih, je smiselno v manjše stanovanje postaviti raztegljivo jedilno mizo. Na kaj moramo pri tem paziti? "Najprej na realne dimenzije prostora. Raztegnjena miza mora še vedno omogočati dovolj prostora za prehod," je konkretna Agnes Langerholc. Poleg velikosti so pomembni tudi stabilen mehanizem, kakovostni materiali in praktičnost uporabe. "Lep dizajn brez funkcionalnosti v majhnem prostoru hitro postane ovira," dodaja.

Prostor lahko na videz povečamo

V večnamenskih prostorih je po njenem mnenju izjemno pomembna tudi osvetlitev, saj pripomore k temu, da je prostor videti večji, med seboj pa ločuje tudi posamezna območja. Priporočljiva je kombinacija:

• osnovne (stropne) svetlobe,

• delovne osvetlitve,

• ambientalne ali usmerjene svetlobe.

"Svetloba ustvarja vzdušje, poudarja cone in lahko prostor na videz poveča. Ena sama centralna luč skoraj nikoli ni dovolj," je prepričana sogovornica.

Na občutek prostornosti in udobja pa lahko bistveno vplivajo tudi barve, materiali in teksture, ki jih uporabimo pri opremljanju. Svetlejši in nevtralni toni prostor optično povečajo, medtem ko močne barve delujejo bolje kot poudarki, meni Langerholčeva. "Teksture ustvarjajo globino. Kombinacija lesa, tekstila in mat površin daje toplino in prepreči občutek sterilnosti. Pomembno pa je ravnotežje: preveč različnih materialov deluje kaotično, premalo pa monotono," opozarja strokovnjakinja. Materiali po njenih besedah vplivajo tudi na akustiko, svetlobni odboj in občutek topline, zato njihova izbira ni le estetska, temveč funkcionalna odločitev.

Majhno stanovanje ni omejitev, temveč izziv, ki zahteva premišljene rešitve. V omejenem prostoru šteje vsak centimeter, vsaka napačna odločitev pa se hitro pozna. "Prav zato je strokovno načrtovanje pogosto najcenejša investicija, ker prepreči napake, optimizira prostor in zagotovi, da stanovanje ni le lepo, temveč tudi funkcionalno in prijetno za življenje," sklene sogovornica.