Matic Sever
Včasih so po naših krajih rasle le divje vijolice, vrtnarji pa so s križanjem in odbiranjem ustvarili prav neverjetno paleto barv in oblik, ki nam popestrijo predvsem hladne jesenske, zimske in pomladne dni. Čeprav poznamo tudi nekaj izjem, ki so kratkožive trajnice, navadno gojimo le dvoletni tip. Mačehe so dolgo veljale za tipično dvoletnico za zasajanje grobov, danes pa se njihova raba širi tudi v zasajanje cvetličnih korit, visečih košar, cvetličnih loncev; spomladi jih uporabimo tudi za krašenje miz, ni pa zanemarljivo, da so uporabne tudi kot barvit okras jedi.
Strast, veselje, priložnost
Vsaka cvetlica nam nekaj sporoča in smo ji skozi zgodovino zaradi oblik, barv, vonjev ali morda le starejših običajev nadeli neko posebno simboliko. S cvetom mačehe tako lahko izkažemo ljubezen, naklonjenost in občudovanje do nekoga. Morda se ta simbolika odraža že v francoski besedi pensee, iz katere izvira tudi angleško poimenovanje pensy in pomeni misliti. Nekateri gredo tako daleč, da podrobneje razlagajo celo pomen posamezne barve mačeh. Tako naj bi veljalo, da rdeče in vijolične mačehe pomenijo strast, rumene veselje in bele "izkoristi priložnost".
Kakšne mačehe poznamo
Ko govorimo o običajnih vrtnih križancih dvoletnega tipa, najbolj grobo oziroma laično mačehe razdelimo na običajen tip, ki raste pokončno in se počasi razrašča s stranskimi poganjki; te razdelimo na velikocvetne in drobnocvetne sorte.
Povsem drug sklop so pokrovne ali viseče mačehe. Kadar so posajene na tla oziroma v gredo, se razrastejo zelo široko in pokrijejo mnogo večjo površino kot klasičen tip mačeh, kadar pa jih posadimo v cvetlično posodo ali visečo košaro, se prevesijo čez rob in delujejo kot viseča rastlina; tudi pri slednjih v grobem ločimo drobnocvetne in srednje velike sorte.
Kdaj cvetijo
Za razliko od večine dvoletnic lahko oziroma celo pogosto mačehe zacvetijo že prvo leto po setvi, če le nismo prepozni. Če bomo sejali šele jeseni, bomo najverjetneje najprej dobili le rozeto listov, nadaljnji razvoj s cvetenjem pa se bo zgodil šele po prezimitvi, torej spomladi.
Velja, da mačehe najbujneje cvetijo šele spomladi, saj takrat rastline še dodatno zrastejo in tako lahko nastavijo mnogo več cvetnih popkov kot jeseni. Kako dolgo bodo vzdržale lepe spomladi, je odvisno predvsem od temperatur. Ne marajo namreč vročine in tako najpogosteje mačehe odstranimo konec maja ali najkasneje v začetku junija.
Jesenska ali spomladanska cvetlica
Mačeha je številka ena med jesenskimi rastlinami za zasajanje grobov in tudi okrasnih gredic ter cvetličnih posod. Razlog je predvsem v tem, da v tem času skorajda ni drugih tako bujno cvetočih rastlin, ki ne bi bile občutljive za mraz. Poleg tega pa mačeha navadno dobro prezimi in je v čudovit okras tudi spomladi.
Ne marajo vročine
Za zimsko barvitost na oknu
Te lepotice dobro prenašajo nizke temperature, in če so na gredi prekrite s snegom ali zgolj mirujejo v primežu ledenih kristalov slane in ivja, je zgodba drugačna na okenskih policah. Tam je navadno bolj zavetno in še posebej na južni strani poslopij mnogo topleje kot na gredi. Tako bodo mačehe lažje cvetele celo zimo in nam barvale hladne dni.
Sajenje in oskrba
Mačehe najlepše uspevajo na sončni legi, prenesejo tudi delno senco, a v takih razmerah nekoliko manj cvetijo. Pripravimo jim odceden substrat z dovolj hranili, izogibamo se gnojenja z dušikom, da se ne pretegnejo in razvijajo preveč listov na račun cvetov. Koreninske grude navadno ni treba rahljati, to počnemo le v primeru zelo nagnetenih korenin, ko substrata po obodu praktično ne vidimo. Če je le možno, sproti odstranimo vse odcvetele cvetove; kar je še posebej pomembno pri velikocvetnih sortah, saj te že po svoji naravi nastavijo manjše število cvetnih popkov.
Najpogostejše težave
Tu in tam se zgodi, da mačeha ne prezimi, kar je najpogosteje povezano z zbitimi tlemi, v katerih se voda ne odvaja dovolj hitro. Pojav bolezni navadno ni zelo pogost in problematičen, omenimo tri najpogostejše. Siva plesen nastopi v vlažnih okoljih in pogosto najprej napade cvetove, pritlehne liste in poškodovane dele. Glivo Peronospora violae prepoznamo po bledih madežih na vrhnji strani listov, spodaj pa najdemo vijoličasto prevleko. Skupino več gliv z imenom Romularia sp. prepoznamo po različno velikih belkastih do rjavih pegah na listih.
Proti vsem naštetim glivam pomagajo fungicidi, a najprej poskrbimo za preventivo: rahla tla, sončno in zračno mesto.
