Kitajska centralna banka je 4. septembra presenetila mednarodne finančne trge s sporočilom, da zahteva takojšnje prenehanje zbiranja denarja po tako imenovanem ICO (initial coin offering), ko zagonsko podjetje vlagateljem namesto delnic, kot je to običajno, v zameno za denarni vložek ponudi denar novokreirane kriptovalute. Tak način zbiranja denarja je v zadnjih mesecih doživel velik razmah na finančnih trgih, saj zahteva veliko manj priprav in dovoljenj nadzornih institucij, a je za vlagatelje tudi veliko bolj tvegan – ti namreč stavijo, da bodo izkoristili tako uspeh novonastalega podjetja kot povpraševanje po kriptokovancih, ki so jih dobili za investicijo. Kitajska centralna banka je poleg prepovedi ICO zahtevala tudi takojšnje zaprtje domačih trgovalnih platform za nakup in prodajo kriptovalut, o čemer morajo obvestiti svoje stranke, novih pa ne smejo več registrirati. Vrednost bitcoina se je sicer od septembra lani skoraj podeseterila, saj je s 600 dolarjev za "kovanec" narasla na slabih 5000 dolarjev, do včeraj pa je upadla na slabih 3000 dolarjev.
Kriptovalute v hladne denarnice
Slovenski odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij SI-CERT je objavil nekaj varnostnih napotkov, s katerimi lahko uporabniki zmanjšajo možnost zlorabe in posledično kraje njihovih kriptokovancev in kriptožetonov. "Kriptovalute obljubljajo velike donose, vendar preden se brezglavo zapodite v ta zapleteni in nemirni svet, se dobro informirajte in upoštevajte osnovne varnostne prakse," so pojasnili v centru SI-CERT. Na prvem mestu izpostavljajo pomembnost osnovne zaščite računalnika in mobilne naprave. Ta vključuje med drugim zaklepanje zaslona, šifriranje naprave, na kateri uporabniki hranijo digitalno denarnico, nameščanje le preverjenih aplikacij iz uradnih virov, redno posodabljanje celotnega sistema in protivirusno zaščito. Pomembna je tudi izbira ustrezne denarnice. V centru SI-CERT uporabnikom svetujejo, naj večje vsote kriptovalut hranijo v tako imenovanih hladnih denarnicah. To so denarnice, ki niso povezane v omrežje. (sta)
Skrivnostni izumitelj bitcoina
Kriptovaluto poenostavljeno opišemo kot digitalno valuto, torej denar, ki nima materializirane oblike in ga ne regulirajo finančne institucije. Najbolj uveljavljena kriptovaluta je bitcoin, ki deluje po tehnologiji veriženja blokov ali izvorno tehnologiji blockchain. Velja za eno najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij, povzročila bi lahko revolucijo. Za izumitelja tehnologije blochain velja skrivnostni Satoši Nakamoto, katerega identiteta še danes ni razkrita. Bistvo blockchaina je, da je njegovo knjigovodstvo razpršeno med vsemi uporabniki, zato sistem za nadzor nad "denarjem" ne potrebuje več osrednjega nadzornika, kot so centralne banke pri običajnih valutah. Tehnologija sloni na posebnem šifriranju podatkov, od koder ime kriptovaluta (kripto – skrito).
Vzponi in padci ...
Ker je bitcoin kot najbolj uveljavljena kriptovaluta v zadnjem času močno pridobil na vrednosti, je postal zanimiv za številne vlagatelje in tudi ponudnike finančnih storitev in posnemovalce, ki so v tej tehnologiji zavohali dobiček. Za mnenje o primernosti kriptovalut za naložbo običajnega varčevalca smo vprašali finančnega strokovnjaka Damjana Kovačiča, upravljavca skladov pri KBM Infond. "V resnici nihče ne ve, v kateri smeri se bo nadaljeval razvoj digitalnih valut in tehnologije veriženja blokov blockchain, na kateri temeljijo digitalne valute. Moje mnenje je, da digitalne valute ne bodo kar tako izginile, najbolj prepoznavni bitcoin, na primer, je v svoji sedemletni zgodovini preživel že nekaj neverjetnih vzponov in tudi skoraj 90-odstotne padce. Čisto mogoče je, da gre za klasično špekulativno evforijo in bo bitcoin kmalu končal na smetišču zgodovine, po drugi strani pa dopuščam možnost, da se bo iz te zgodbe razvila največja špekulativna manija vseh časov. Predvsem bi rad spodbudil ljudi, naj bodo čim bolj radovedni in odprti za informacije in si poskušajo ustvariti svoje mnenje o vlogi in pomenu kriptovalut," je v svojem mnenju zapisal Kovačič.
Regulativa še ne obstaja
K previdnosti poziva tudi Izidor Jerman, upravljavec v družbi ALTA Skladi. "Kriptovalute so gledano relativno povsem nov naložbeni razred, za katerega je v danem trenutku težko napovedati, kako se bo razvijal. Z globalnega vidika je skupna vrednost v kriptovalutah izjemno nizka in kot taka povsem nepomembna. Drugič, regulativa, ki bi ščitila potrošnika (vlagatelja), ne obstaja. Vlagatelj je torej, če se kaj zalomi, prepuščen sam sebi in svoji iznajdljivosti, kar pa ne moremo trditi za tradicionalne naložbene razrede. Tretjič in mogoče najbolj pomembno sta pa cena in vrednotenje. V zadnjem času so vrednosti kriptovalut dosegle donose, za katere lahko trdimo, da so nenormalni. Večina javnosti pozna bitcoin in mogoče ether, vendar je bila ob hitri rasti vrednosti omenjenih v zadnjem času na trgu poplava novih kriptovalut z bizarnimi imeni, kot so pizzacoin, potcoin in podobno."
Jerman svari pred brezglavim hitenjem v neznano. "Velikokrat se zgodi, da vlagatelji, ki so zamudili prvi vlak, brezglavo prosta sredstva investirajo v nove priložnosti v upanju, da bo donos vsaj enak, kot je bil pri prvih, in to je lahko ena izmed velikih potencialnih nevarnosti novonastalih kriptovalut." Po mnenju upravljavca ALTA Skladov pa je najpomembneje, da mora vsak naložbeni razred dolgoročno prinašati pozitiven denarni tok. "Kriptovalute ga za zdaj ne prinašajo. Še več, najprej se je treba vprašati, kaj sploh so. Vlagateljev naj ne zavede zloženka, ki vsebuje ime valuta. Bolj primerno je ovrednotiti kriptovalute kot tehnologijo blockcahin, ki ima potencial. Toda potrebnega je še veliko razvoja, da bo splošno sprejeta. Ko oziroma če bo, je veliko vprašanje, kdo od trenutnih igralcev bo imel vodilno vlogo."
Balonček pred pokom?
"Trenutno me dogajanje na trgu kriptovalut na las spominja na dogajanje ob koncu prejšnjega stoletja, ko so se na borzi pojavile prve internetne družbe in so brez enega samega dolarja prihodkov (kje je bil šele dobiček) na borzi dosegle tržno kapitalizacijo, višjo od milijarde dolarjev. Celotna 'zabava' se je takrat končala s pokom balončka dot.com, ko so vlagatelji v takrat najbolj vroče zgodbe izgubili celoten vložek. Zanimivo je, da so danes najbolj uspešna in dobičkonosna podjetja, kot sta Google in Facebook, nastali šele po poku balončka. To pomeni, da ni nujno, da si prvi v vrsti, ampak je včasih (predvsem za dolgoročno naravnane vlagatelje) bolje počakati, da se stvari začnejo razvijati v pravo smer. Trenutno pa takole: če ste naravnani k špekulacijam in potencialno hitremu zaslužku, so kriptovalute lahko prava stvar. Vendar previdno, kdor visoko leta, lahko kaj hitro nizko pade," je še zapisal Jerman.
