Slovenske zgodovine niso ustvarili le politiki, pesniki, diplomati, tajkuni, bankirji itd., ampak še množica različnih reči, med katerimi ima posebno mesto kranjska klobasa. "Le kakšen bi bil slovenski narod, če se ne bi mastil s to debelo gospo, tudi to je vprašanje. Slovenski narod ni nek konglomerat, zlepljen iz človeških kosti, krvi in idej, ampak je prej tipkovnica, ki ji na nekem vidnem mestu binglja kranjska klobasa," ob izidu knjige Kranjsko klobasanje pravi njen avtor dr. Jernej Mlekuž. V Salonu uporabnih umetnosti ga je gostila zgodovinarka dr. Mateja Ratej, ki je poudarila, da kranjska klobasa piše slovensko zgodovino (tudi) z madeži, ki jih je pustila v slovenskem časopisju.
Teme – kot so narodna prebuja, politično nategovanje, lovljenje novcev, kulturniško šopirjenje, duh revolucije in konec zgodovine – so kot meso in mast v čreva kranjskih klobas na silo stisnjene v posamezna obdobja: avstro-ogrski čas, prvo in drugo Jugoslavijo ter samostojno Slovenijo. Knjiga, izpostavlja Ratejeva, predstavlja iskrivo, analitično prodorno in metodološko fundirano, hkrati pa nadvse kratkočasno, mestoma šokantno in drugje izrazito kratkočasno analizo naroda skozi duh klobase oziroma nacionalne jedi, ki je Slovenijo ponesla v vesolje. Razkrivanje pomenov kranjske klobase in njihovih sprememb lahko torej beremo kot nekakšen gosti opis ali še bolje opis slovenske družbe in kulture na osnovi eksemplaričnega primera analize materialne kulture.
Slovenska kulinarična zastava
Prva omemba klobase v slovenskem časopisju in nasploh je iz leta 1849. "Takrat je že močno prekuhana stvar označevalec za slovenstvo. Je slovenska kulinarična zastava, z njo se maha in krepi narodna samozavest. Celo avstro-ogrsko obdobje in do socializma je kranjska klobasa pač jed, ki Slovencev ni pitala samo s kalorijami, ampak jih je mastila tudi s ponosom. Je neke vrste najbolj viden in uporaben označevalec slovenstva nasploh. Ker je stvar prej nizke kot visoke kulture, dostikrat izzove vihanje nosov nekaterih. Seveda, saj je pomenila za slovenstvo neko popackano, banalno stvar, ki pa ne spada med nacionalne ideje ali ideale," razlaga Mlekuž.
Jed preteklih časov
V socialističnem obdobju kranjska klobasa do neke mere obdrži vlogo kulinaričnega označevalca za slovenstvo, postane pa tudi jed, ki spominja na neke pretekle čase, ki jih je treba počasi pozabiti. "Socialistični potrošnik je bil željan novosti, kar pa kranjska klobasa ni več bila. To je bil tudi čas, ko je kvantiteta premagovala kvaliteto, in obstaja nešteto zgodb, kako so se ljudje hudovali nad njeno slabo kvaliteto. Ohrani vlogo slovenstva, ampak v bistveno manjši meri kot prej."
