Kolinda Grabar Kitarović je javno kritizirala stanje z odpadki v Zagrebu in objavila fotografije raztresenih smeti okoli podzemnih zabojnikov pred stavbo, v kateri stanuje.
"Predvsem ne želim, da bi me napačno razumeli. Popolnoma sem se distancirala od politike, tako nacionalne kot lokalne, zato se o lokalnih vprašanjih večinoma niti ne oglašam. Včeraj sem reagirala izključno kot prebivalka Zagreba, kot nekdo, ki v tem mestu živi desetletja, ga ima za svoj dom in želi, da je Zagreb čist, urejen in dostojanstven," je pojasnila za Index.hr.
Ne gre samo za smeti
"To se dogaja vsake toliko: zabojnikov ni mogoče odpreti ali pa so prepolni, zato ljudje smeti bodisi odnesejo nazaj domov bodisi jih pustijo ob zabojnikih," je povedala bivša predsednica. In problem zanemarjenega mesta ni od včeraj, je pribila.
"Ne gre samo za smeti. Neurejene ulice, zapuščeni javni prostori in splošen vtis nevzdrževanja so postali stalna težava Zagreba, v zadnjem času pa se je to še posebej razmahnilo. To sem očitala tudi prejšnji oblasti, zlasti zaradi grafitov, vendar če želimo biti pošteni do prebivalcev, moramo priznati, da se mesto ne čisti, kot bi se moralo." Grabar KItarović poudarja, da veliko potuje ter odgovorno trdi, da je Zagreb postal najbolj neugledno glavno mesto v Evropski uniji: "Ob tem vse spoštovanje ljudem, ki čistijo ulice in pobirajo smeti, vendar imam občutek, da jih je vse manj, mehanizirane opreme, ki smo jo nekoč videvali po mestu, pa danes skorajda ni več."
Kot v filmu postapokalipse
Večkrat da jo je mikalo objaviti fotografije drugih evropskih mest, ne le tistih, ki živijo v miru, temveč tudi tistih v vojni, kot sta Kijev ali Lvov: "Imam na primer vrsto fotografij, ki sem jih sama posnela avgusta 2023, ko so v Zagrebu pojasnjevali, da zaradi dežja ni mogoče kositi trave, puliti plevela, obrezovati grmovja in odstranjevati vej. Kijev ima poleti zelo podobne podnebne razmere kot Zagreb, le da tam poleg dežja padajo tudi projektili. Pa vendar tam ne vidite nepokošene trave, papirčkov po cesti ali smeti na vsakem koraku."
Opaža, da v Zagrebu plevel raste iz pločnikov in robnikov, neugodna je v tem smislu že vožnja z letališča: "To je neprijetno za nas, ki tu živimo, kaj šele za tuje goste, ki prihajajo v Zagreb in se sprašujejo, kaj se dogaja z mestom."
Zagreb, pravi, jo vse bolj spominja na scenografijo za kak postapokaliptični film. "Skoraj ni kvadratnega metra, ki ne bi bil bodisi propadajoč, porisan z grafiti, zaraščen s travo iz asfalta ali preprosto umazan in zanemarjen. V takem stanju se res moramo vprašati, kako sploh pričakujemo prihod gostov in kako pričakujemo, da bo Zagreb pustil vtis urejenega, funkcionalnega evropskega mesta."
V urejenih mestih je drugače
Grabar Kitarović po Zagrebu veliko pešači in ugotavlja, da so pešci postali ogrožena vrsta: "Ne posplošujem in ne napadam vseh kolesarjev, vendar nekateri res pretiravajo. Vozijo hitro, pogosto po delih pločnika, ki niso označeni kot kolesarske steze, včasih tudi v napačno smer. Večkrat so me kolesarji skoraj podrli."
V urejenih mestih se sestopi s kolesa, zlasti na prehodih za pešce in v parkih, je pribila, vse omenjeno pa sploh ni politika, ampak vprašanje osnovnega delovanja mesta in spoštovanja ljudi, ki v njem živijo.
