Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Svet žaluje za nekdanjim generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom, ki je po krajši bolezni umrl v soboto v bolnišnici v Švici, star 80 let. Številni se spominjajo njegovih dosežkov v okviru ZN in širše. Sedanji generalni sekretar ZN Antonio Guterres je Annana je opisal kot vodilno silo za dobro. "Vzpel se je po položajih, da je vodil organizacijo v novo tisočletje z neprimerljivim dostojanstvom in odločnostjo." Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad al Husein je dejal, da je bil Annan "prijatelj tisočih in vodja milijonov." "Nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana si bomo zapomnili kot človeka mednarodnega miru in solidarnost," je sporočil slovenski predsednik Borut Pahor.
Sedmi generalni sekretar ZN
Kofi Annan se je rodil 8. aprila 1938 v ganskem mestu Kumasi, študiral je ekonomijo v ZDA in mednarodne odnose v Švici. Združenim narodom se je pridružil leta 1962, ko je delal za Svetovno zdravstveno organizacijo. Varnostni svet ZN ga je za sedmega generalnega sekretarja imenoval decembra 1996, kasneje pa ga je potrdila še Generalna skupščina ZN. Leta 2001 so mu potrdili drugi mandat. Isto leto je skupaj z ZN prejel Nobelovo nagrado za mir. Leta 2000 je za pomočnika za politične zadeve imenoval slovenskega veleposlanika pri ZN Danila Türka.
Pristaš timskega dela
"Prvič sva se srečala v začetku 90. let v New Yorku, ko je bil predsednik upravnega odbora mednarodne šole ZN, ki jo je obiskovala tudi moja hči, jaz pa sem bil eden od predstavnikov staršev. Takrat smo se pogajali o investiciji v obnovo strehe na šoli, nad katero starši, katerih otroci so zaključevali šolo, niso bili kaj navdušeni, starši, ki smo imeli otroke v nižjih razredih, tako kot jaz, pa smo menili, da je treba streho popraviti. Tako sva se prvič srečala, potem pa še velikokrat," je dr. Türk včeraj pripovedoval za Večer.
Bil je prijatelj tisočih in vodja milijonov
Najtežja služba na svetu
Najbrž so tudi zato njegovi sodelavci razumeli, da ima generalni sekretar OZN, kar Türk opisuje kot najtežjo službo na svetu, določene omejitve. "OZN je organizacija visokih pričakovanj in globokih razočaranj. Njene dejavnosti so podobne nihalu med tema dvema poloma. Tudi generalni sekretar OZN je del tega nihanja, ki je od vsega še najbolj odvisno od velikih sil. Te včasih poslušajo nasvete generalnega sekretarja, pogosto pa jih ignorirajo. Slednje se je Kofiju Annanu zgodilo večkrat, najbolj tragično v času vojne v Iraku leta 2003. Kot privrženec tihe, preventivne diplomacije, je izkoristil njen potencial do zadnjih atomov, da bi preprečil vojno. Neuspešno. Mnogi sodelavci smo od njega pričakovali odločnejše javno nasprotovanje. Bili smo razočarani. Toda že leto in pol kasneje je svet lahko videl, kako negotov je lahko položaj generalnega sekretarja OZN. Septembra 2004, potem ko so bile posledice vojne v Iraku očitne vsem, je Kofi Annan javno opisal vojno v Iraku kot kršitev mednarodnega prava. In ta njegova javna ocena je sprožila silovito negativno kampanjo, ki ga je stala ne le energije in manevrskega prostora za diplomatsko delo, ampak tudi politične podpore in osebnega zdravja," je dr. Türk zapisal v občutenem besedilu Kofiju Annanu v spomin, ki ga je objavil na facebooku, za Večer pa je nadaljeval pripoved o tem, kako se je njuno prijateljstvo nadaljevalo tudi po tem, ko sta oba zapustila New York.

Zadnje srečanje
Pogosto sta se srečevala, v Sloveniji je tudi praznoval 70. rojstni dan. "Na večerjo na Bled sem povabil štiri generacije ljudi, ki so se tako ali drugače ukvarjali z Združenimi narodi. Razvila se je sproščena debata, takrat ni bil več generalni sekretar, tako je lahko o vseh stvareh razpravljal brez občutka funkcionarske odgovornosti. Veliko je vedel, imel je mnenje o vseh mogočih rečeh. Prijateljevali smo tudi družinsko, njegova žena je slikarka, moja soproga je kiparka, tako so naši pogovori pogosto posegli tudi na področje umetnosti. Ob zadnjem srečanju pred dvema mesecema v Ženevi, takrat je bil še živahen kot vedno, sem mu podaril fotografijo skulpture, ki jo je moja soproga Barbara naredila letos na podlagi znanega Ažbetovega portreta Afričanke. Zelo se je razveselil."